"Najprej bi želel izreči sožalje svojcem žrtev in solidarnost vsem, ki so bili tako ali drugače prizadeti zaradi poplav. Želim izraziti pohvalo vsem intervencijskim ekipam, ki so s svojim delom rešile veliko ljudi in zavarovale veliko premoženja," je evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič dejal na novinarski konferenci po izredni seji slovenske vlade.
Poudaril je, da podobne naravne nesreče v nekaterih drugih državah terjajo veliko žrtev. "V Sloveniji zdaj še ni tako, kar kaže na učinkovitost slovenskega sistema zaščite in reševanja," je dodal.
"Slovenija v teh težkih časih ni sama. Lahko računa na podporo EU in držav članic na več načinov," je pojasnil in kot prvega omenil evropski mehanizem za civilno zaščito. Slovenija lahko skozi ta mehanizem zaprosi za konkretno pomoč, ki jo potem v čim krajšem možnem času organizirajo države članice. Za zdaj je Slovenija v okviru mehanizma že zaprosila za satelitsko izdelavo zemljevidov, da lažje presodi celoten obseg škode.
Druga možna oblika podpore Sloveniji bi lahko prišla iz evropskega solidarnostnega sklada, ki je po njegovih besedah namenjen prav državam prizadetih v naravnih nesrečah. "Kolikor razumem bo Slovenija zaprosila za pomoč iz tega sklada," je naznanil.
Za pridobitev pomoči iz solidarnostnega sklada se mora predhodno pridobiti ocene škode, ki so jih poplave povzročile. Za namenitev pomoči iz sklada bi morale te preseči 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka prizadete države.
Med drugimi oblikami pomoči je naštel evropsko krizno rezervo za kmetijstvo, s katero bi se dalo pridobiti podporo za pokritje uničenja pridelkov in kmetijske mehanizacije. Omenil pa je tudi razpoložljiva sredstva v obstoječih programih EU, kot so kohezijska sredstva, sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj in evropskega instrumenta za okrevanje in odpornost.
"Vsaj del teh sredstev je v luči poplav možno preusmeriti za soočanje s posledicami te krize," je poudaril. Poplave v Sloveniji je označil tudi kot priložnost za pogled v prihodnost, s ciljem, da se izboljšajo priprave in odpornost na prihodnje podobne naravne nesreče.
Države ponujajo pomoč ob poplavah v Sloveniji
"Srce parajoče je spremljati uničenje ogromnih poplav v Sloveniji. EU je na strani slovenskega ljudstva. Mobilizirali bomo podporo, ko bo to potrebno," je na Twitterju zapisala predsednica Evropske komisije. Opomnila je, da je evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič že v Sloveniji.
Pomoč so ponudile tudi druge države. "Predsedniku vlade Robertu Golobu sem v telefonskem pogovoru izrazil sožalje zaradi treh umrlih v uničujočem neurju v Sloveniji. Poudaril sem pripravljenost Hrvaške, da nudi vso potrebno pomoč slovenskemu narodu," je v petek zapisal hrvaški premier Andrej Plenković.
Podobno je dejala madžarska predsednica Katalin Novak, ki je zapisala, da je globoko pretresena zaradi katastrofalnih razmer, ki so jih povzročili nenadne poplave in zemeljski plazovi v nekaterih predelih Slovenije.
"Spoštovana predsednica Nataša Pirc Musar, moje misli in molitve so z vami in vsemi vpletenimi. Upam, da vam bo uspelo čim prej obvladati razmere," je dejala in dodala, da Madžari vedno ponudijo pomoč, kadar je to potrebno.
Črnogorski premier Dritan Abazović je tvitnil, da so v stiku s slovensko vlado in da so "na voljo z vso razpoložljivo pomočjo našim prijateljem". Ob tem je izrekel sožalje svojcem žrtev.
Slovenski premier se je svojima kolegoma že zahvalil, podobno se je madžarski predsednici zahvalila Pirc Musarjeva.
Kot je v petek opozoril Golob, je ujma verjetno povzročila največjo škodo v naravnih nesrečah v zgodovini samostojne Slovenije. Z obrambnim ministrom Marjanom Šarcem sta zagotovila, da so na terenu vse razpoložljive enote, sprejeti pa nameravajo tudi pomoč iz tujine.
"Razmere so res katastrofalne in prav je, da sprejmemo pomoč, ki je na razpolago," je dejal premier. Pri tem domneva, da bo Slovenija pomoč najverjetneje sprejela v obliki mehanizacije za sanacijo cestne infrastrukture.
Minister Šarec pa je dodal, da bodo sprejeli tako pomoč drugih držav kot pomoč iz evropskega mehanizma, se pa morajo razmere najprej toliko umiriti, da bodo lahko tuje ekipe ustrezno razporedili na teren.
