Begunci kljub poteklemu vladnemu roku za izselitev v zadnjem ljubljanskem begunskem centru še vztrajajo, skupaj z nevladnimi organizacijami so ponovno organizirali solidarnostno druženje. V centru je največ govora o najnovejšem predlogu zakona, ki naj bi vsem začasnim beguncem omogočil ureditev njihovega pravnega statusa. Begunci so z predlogom sicer zadovoljni, bojijo pa se, da parlament na julijski seji zakona ne bi potrdil in da bi se znašli na cesti, brez centra in brez papirjev. Center sta obiskala predstavnika vlade, ki sta beguncem podrobno pojasnila predlog zakona. Neformalni sestanek med begunci in predstavnikoma vlade je sicer potekal mirno, begunce pa samo ureditev pravnega statusa ni zadovoljila. Veliko vprašanj so imeli o višini finančne pomoči, ki jim bo pripadala še eno leto od sprejetja zakona, največ težav pa imajo že zdaj z iskanjem služb in privatnih stanovanj.
Po desetih letih še vedno brez konkretnih rešitev
"Ko boste imeli nov status, boste morali kot drugi državljani preživeti na tem trgu. Ker se zavedamo da ste zelo ranljiva kategorija in vas ne moremo jutri dati na trg, saj sami pravite da vam nočejo ponujati dela in je težko skleniti delovno razmerje, smo vam dali še eno leto časa z ugodnostmi, ki ste jih imeli s statusom začasnega zatočišča," se je trudil razumeti stisko beguncev Bojan Bugarič z ministrstva za notranje zadeve.
Na očitek, da begunce še pred spremembo pravnega statusa, ki bi izboljšal možnosti preživetja izven begunskega centra, iz tega mečejo ven, je Žarko Bogunovič iz urada za begunce pojasnil, da jim vlada ne more ponuditi služb in stanovanj.
Državna uradnika sta sestanek zapustila brez konkretnih rešitev, obljubila pa sta, da država nad begunske barake ne namerava pošiljati policijo in buldožerjev.
V Sloveniji je sicer odprtih še devet begunskih centrov v katerih živi okoli 1.500 ljudi.
