Kam s komunalnim blatom? Država predlaga monosežig in predelavo v gradbene proizvode

Na spletnem seminarju zbornice komunalnega gospodarstva Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so danes razpravljali o problematiki odstranjevanja odvišnega blata iz komunalnih čističnih naprav. Doslej smo ga izvažali na Madžarsko, a se je izvoz pred slabim letom dni ustavil. Na spletnem seminarju, ki se ga je udeležila tudi državna sekretarka na okoljskem ministrstvu Metka Gorišek, so predstavili analizo podatkov o blatu v Sloveniji, ugotovitve delovne skupine, ki je problematiko obravnavala v preteklih mesecih na pobudo Slovenskega društva za zaščito voda ter predvidene aktivnosti Ministrstva za okolje in prostor.

Problematika odstranjevanja odvišnega blata iz komunalnih čistilnih naprav je, potem ko je meje zaprla Madžarska, zelo pereča, je v uvodu spletnega seminarja poudaril direktor projektov v komunalni zbornici Iztok Rozman. Cena odstranjevanja blata je zrasla; po kratki anketi med 10 upravljalci komunalnih čistilnih naprav se giblje med 77 in 241 evri na tono.

Goriškova je v svojem nastopu ob tem podčrtala, da je dodatno težavo predstavljala globalna pandemija covida-19, ki je vodila do zaprtja meja. "V določenem času ... nismo imeli kam z blatom," je dejala.

Dve možnosti: monosežig in predelava v gradbeni material

Ideje ministrstva za okolje in prostor pri ravnanju z blatom se sicer usmerjajo v zlasti dve smeri; ena je monosežig in druga predelava v gradbeni material. Pri slednji bo korak naprej po besedah državne sekretarke predstavljala sprememba uredbe o odpadkih, ki bo med drugim podrobneje uredila prenehanje statusa odpadka, licenciranje in vgrajevanje novih izdelkov.

Pri izgradnjah kapacitet za monosežig pa je Goriškova obljubila sofinanciranje z državnimi oziroma evropskimi sredstvi. Je pa izpostavila, da je ravnanje z blatom še vedno javna gospodarska služba na lokalnem nivoju. Zato država ne bo predpisovala tehnologij ali odločala, katera čistilna naprava naj bi imela postavljene omenjene kapacitete.

"Najbrž bo vlogo igrala ekonomika. Manjše čistilne naprave verjetno ne bodo same predelovale blata, ampak bodo večje prevzele še predelavo od ostalih," je dejala državna sekretarka. Pri tem pa se država ne bo vmešavala v to, katere občine naj svoje kapacitete združijo, pač pa bo pobudo prepustila volji občin. Primeri centrov za ravnanje z odpadki so namreč pokazali, da je bil projekt uspešen le takrat, ko so ga podprle lokalne oblasti.

Država bo tako skrbela za ustrezno podeljevanje gradbenih in okoljskih dovoljenj in sofinanciranje. Po ocenah Goriškove večinoma ne bo šlo za zahtevnejše gradbene projekte ali težje umeščanje v prostor, saj bo infrastruktura večinoma vzpostavljena ob obstoječih čistilnih napravah.

Ne bo pa država sofinancirala predelave odpadnega blata v nove gradbene proizvode, saj je to povsem tržna dejavnost. Prav tako ne bo sredstev usmerjala v kapacitete za sušenje blata, saj je to del postopka, ki ga morajo na čistilnih napravah izvesti že v okviru obstoječih tehnologij.

Glede odlaganja blata na kmetijske površine pa je Goriškova dejala, da ministrstvo za okolje in prostor načeloma ne podpira, saj so te površine pogosto nad viri pitne vode. "To ni naša usmeritev," je dejala.

Podatki Slovenskega društva za zaščito voda sicer kažejo, da je lani na vseh komunalnih čistilnih napravah nastalo okoli 160.000 ton vlažnega blata oziroma 38.000 ton suhe snovi blata. Kompostiralo se ga je okoli tri odstotke, sežgalo devet odstotkov, preostalo blato pa je bilo usmerjeno v drugo odstranjevanje. Pri tem ima večina, okoli 63 odstotkov odstotkov blata, sušino med 10 in 25 odstotkov.