Država v inšpekcijske preglede vseh zaklonišč v Sloveniji

Potem ko je kranjski župan Matjaž Rakovec na dnevu odprtih vrat kranjskih zaklonišč opozoril, da zaklonišča, ki niso v upravljanju občine, niso ustrezna in pri tem omenil Domplan, upravnika večine večstanovanjskih stavb na območju občine Kranj, so nam od tam sporočili, da pravni status velike večine zunanjih zaklonišč ni urejen in torej ni jasno, kdo bi jih moral vzdrževati. 

"Zemljiškoknjižno so v lasti Mestne občine Kranj ali morebiti kakšnih propadlih gradbenih podjetij iz bivšega sistema. Kot posebni skupni del več večstanovanjskih stavb je v zemljiško knjigo dejansko vknjiženo le eno zaklonišče v garažni hiši na Gogalovi ulici v Kranju. Še eno podobno na Likozarjevi ulici je napačno vknjiženo kot skupni del le ene stavbe, v teku pa je nepravdni postopek določitve pripadajočega zemljišča pred sodiščem, ki bo v posledici ta napačni vpis popravil."

Enako je pravni status večine notranjih zaklonišč (tistih, ki se nahajajo v kleteh posameznih stavb) vprašljiv, saj so zemljiškoknjižno opredeljena kot skupni del samo te stavbe, dejansko pa so namenjena uporabi širši soseski večstanovanjskih ali ceno enostanovanjskih stavb, še opozarjajo. "Ključni dokumenti, ki opredeljujejo namen posameznih posebnih skupnih delov (parkirišča, zelenice, igrišča, zaklonišča ipd.), so večino izgubljeni, saj so nastali že v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja (govora je o t. i. samoupravnih interesnih sporazumih za gradnjo večjih sosesk)," pojasnjujejo.

Domplan skrbi za skupne in posebne skupne dele teh stavb, a ker zaklonišča v to trenutno ne sodijo, etažnim lastnikom niso nikoli predlagali njihovega vzdrževanja, saj bi to pomenilo vlaganje v tuje nepremičnine. "Do dokončne ureditve pravnega statusa je skoraj nemogoče pričakovati, da bi etažni lastniki na kakršne koli stroške s tega naslova tudi pristali," ocenjujejo. Šele iz urejenega pravnega statusa bo razvidno, kdo bo financiral sanacijo in nadaljnje vzdrževanje. Do takrat pa je nemogoče "sredstva kar od nekje vzeti". 

Priznavajo sicer, da so kot eden večjih akterjev na področju stanovanjske gradnje "nekako poskrbeli" za to, da so zaradi narave razvoja dogodkov določena zaklonišča oddana v najem raznim glasbenim skupinam, podjetjem za skladišča in društvom ter da zbrane najemnine so in še vedno služijo vsaj za osnovno vzdrževanje teh objektov, "sicer bi bili v nasprotnem marsikateri še v veliko slabšem stanju". "Nikakor pa to ne pomeni, da je Domplan uradni upravljavec teh zaklonišč in ji za njih dolžan skrbeti."

Na naše vprašanje, ali bodo tista, ki so oddana, zdaj izpraznili, pa: "Zaklonišč ne oddajamo mi. Gre za neko zatečeno stanje. V kolikor bo do sanacije prišlo, bodo sigurno izpraznjena."

V državi imamo sicer okoli 2100 različnih zaklonišč, ki lahko sprejmejo okoli 350 tisoč ljudi, v to številko pa niso všteta zaklonišča osnovnih šol, vrtcev in drugih javnih objektov. Situacija je po vsej državi približno enaka, še pravijo na Domplanu.

Država v inšpekcijske preglede

Tega se očitno zaveda tudi država, ki je sredi marca pristojnim inšpekcijskim službam naročila pregled zaklonišč po celotni Sloveniji in izdelavo okvirne ocene njihove sanacije. 

"Z zaostritvijo varnostnih razmer v svetu in v Evropi se je pojavilo vprašanje, ali imamo v Sloveniji ustrezne kapacitete za zaklanjanje prebivalstva ob morebitnih vojnih in drugih dejstvovanjih. Glede na to, da ne razpolagamo z enotno evidenco vseh zaklonišč in niti ne razpolagamo s podatkom o ustreznosti in stanju zaklonišč, je glavni inšpektor Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (IRSVNDN) odredil, da se izvedejo inšpekcijski pregledi vseh v različnih evidencah evidentiranih zaklonišč v Republiki Sloveniji," so pojasnili na Ministrstvu za obrambo.

Cilj inšpekcijskih pregledov je prvenstveno ugotoviti število vseh zaklonišč, njihov status in druge podatke, ki bi služili pri pripravi enotne evidence, prenove zakonodaje na področju zaklonišč, kakor tudi pripravi načrta za sanacijo na tem področju. "Inšpekcijski pregledi so namenjeni pridobitvi realnih podatkov o stanju na področju zaklonišč. V tem času, ko se ni vlagalo v vzdrževanje zaklonišč, so nekatera že propadla, nekaterim se je premenila namembnost, nekaterim lastniški statusi, skratka stanje je zelo neurejeno," so ocenili.

Če želimo pričeti z urejanjem te problematike, potem moramo najprej ugotoviti realno stanje, da bi lahko kasneje prilagodili zakonodajo novo nastali situaciji in sprejeli odločitev kako ravnati z zaklonišči v prihodnje. To je osnovni cilj teh inšpekcij, so poudarili.

Posledično inšpektorji zavezancem lahko odredijo ukrepe, kot so priprava načrta odprave pomanjkljivosti oz. načrt sanacije, pregledi pa so namenjeni izključno grobi ocenitvi stroškov, ki bi bili potrebni za ureditev zaklonišč v skladu s predpisi in določitvi časovne dinamike sanacije. 

"Za pripravo takega načrta ni potrebno mnenje preglednikov zaklonišč niti posebnih strokovne študije. Gre izključno za grobo ocenitev stroškov, ki bo služila kot osnova za kasnejše natančnejše vrednotenje. Ker gre za vmesno fazo pregledovanja zaklonišč, v tej fazi nadzorov praviloma tudi ne nameravamo uvajati prekrškovnih postopkov zaradi ne vzdrževanja zaklonišč," še navajajo na Morsu.

Da namerava država to prevzeti na svoja pleča in za zaklonišča v prihodnje tudi skrbeti, bi bilo pričakovano, pa še dodajajo na Domplanu. "Zaklonišča, v kolikor želimo, da bodo dosegla svoj namen, morajo biti del neke vrste javne infrastrukture. Sicer lahko v primeru izrednih dogodkov pride do situacije, ko, ali ga ne bo mogel uporabiti nekdo tretji, ki se bo ravno znašel na tem območju, ali pa ga ne bo mogel uporabiti eden izmed solastnikov, saj bodo kapacitete zaradi prvih že polne. Skratka, situacija zaenkrat ni tako preprosta in nekih dokončnih zaključkov ni mogoče potegniti."