'Država ti da korenček in palico'

Zakon o malem delu bo krepil zaposlovanje v negotovih oblikah dela, spodbujal nelojalno konkurenco, izkoristil bo stisko socialno ogroženih ljudi, meni predsednik zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič. Opozarja, da bi moral zakon težiti h krepitvi zaposlovanja za nedoločen čas, a bo obratno. Tudi nadzor nad zlorabami po njegovem ne bo učinkovit.

Predsednik zveze sicer pozdravlja, da si bodo brezposelni lahko okrepili svoj položaj, a ob tem opozarja na možnost zlorabe zakona s strani delodajalca. Ta bo lahko po njegovih besedah zlorabil stisko ljudi in delavca silil, da "sprejme vsakršno delo, sicer bo izgubil druge pravice".

V zvezi svobodnih sindikatov se tako bojijo, da bodo delodajalci zaradi ugodnejših pogojev raje zaposlovali preko malega dela in ne za nedoločen čas. Prispevki ob zaposlovanju za nedoločen čas so namreč neprimerno višji.

Izvršni sekretar zveze svobodnih sindikatov Andrej Zorko ob tem opozarja, da se plačevanje prispevkov iz malega dela ne bo štelo v pokojninsko osnovo. Pojasnil je, da bodo brezposelni, ki bodo delali malo delo, lahko istočasno prejemali tudi denarno nadomestilo. Ob tem opozarja, da zakon o urejanju trga dela določa, da lahko brezposelna oseba dobi nadomestilo in dodatno zasluži do 350 evrov. Če pa zasluži več kot 200 evrov, se ta razlika odšteje od nadomestila.

"Država ti da korenček in palico," je dejal in dodal, da bo malo delo lahko postalo socialni korektiv. Dvoličnost zakona se po njegovih besedah kaže tudi v določitvi maksimalnega zaslužka za delavca, medtem ko niso omejeni menedžerski prejemki.

Stroški delodajalcev se bodo povečali

Predlog zakona o malem delu bo s spremembo študentskega dela ukinil "edino prožno obliko zaposlovanja v Sloveniji", pravijo v Združenju delodajalcev Slovenije. Poleg tega bo povečal stroške delodajalcu, vprašanje je tudi, kje bodo lahko s tem insitutom delali, saj je predvideno delo le na nesistematiziranih delovnih mestih, dodajajo.

Generalni sekretar združenja Jože Smole se zato sprašuje, kje bo ta institut sploh uporaben, saj "so praktično vsa dela, za katera potrebujemo fleksibilno delovno silo, sistematizirana".

Stroški za delodajalca bi se glede na sedanji predlog po oceni združenja povečali za 10 odstotkov, in sicer zaradi prispevkov za socialno varnost in dajatve za malo delo. Tako se Smole sprašuje, komu je namenjena izhodna strategija, ki naj bi med drugim zmanjšala obremenitve delodajalcev.

Delodajalci se sprašujejo tudi glede vrednotenja izkušenj na nesistematiziranih delovnih mestih. Že sedaj diplomanti prihajajo brez izkušenj, predlog zakona pa pridobivanje izkušenj popolnoma onemogoča, saj se bo lahko delo opravljalo le na nesistematiziranih delovnih mestih, pravi Smole.

Opozarjajo tudi, da je vprašljivo izvajanje zakona, dokler niso znane spremembe pokojninske zakonodaje in davčna obravnava dohodkov iz malega dela. Menijo, da bo zakon še dodatno generiral delo na črno, namesto da bi uredili nadzor nad delovanjem sedanjega sistema.

Sožitje študentov in upokojencev

Prizadevanja študentov, da se študentsko delo uredi tako, kot to želijo študenti, podpira tudi Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus), a ob tem poudarja, da to ne pomeni nujno z zakonom o malem delu. Upokojenci si želijo zakonsko urejeno obliko dela, ki jim bo omogočalo zaslužek, so sporočili po srečanju Zdus in Študentske organizacije Slovenije (ŠOS).

Kot so po sestanku sporočili s ŠOS, študentska organizacija podpira zahtevo upokojencev, naj se na formalni in zakonski ravni uredi delo upokojenim osebam, saj je veliko takšnih upokojencev, ki se s premajhno pokojnino komajda preživljajo, preko malega dela pa bi si lahko zagotovili dodatna finančna sredstva.

Po navedbah v sporočilu za javnost predsednica Zdusa Mateja Kožuh Novak poudarja, da v kolikor tak predlog zakona študentom onemogoča zaslužek, s katerimi bi si pokrili stroške študija, jih upokojenci v njihovi zahtevi podpirajo. Upokojenci si namreč želijo, da bi bile vse skupine, ki se jih dotika trg dela, zadovoljne, da bi spremembe v resnici izboljšale položaj posameznikov.

V ŠOS so se z upokojenci dogovorili za sodelovanje. Tako bodo v torek pripravili konferenco socialnih partnerjev, na kateri bodo upokojenci, sindikati, študenti in dijaki predstavili svoja stališča, so še zapisali.

SMS Zeleni razočarani nad pomanjkanjem solidarnosti

Z novim zakonom se ne strinjajo niti v SMS Zelenih, saj ocenjujejo, da dolgoročno ogroža socialno varnost državljanov. Zakon bo delodajalcem omogočil, da v iskanju izhoda iz krize odpustijo delavce in jih najemajo za nekaj ur dnevno. Malo delo ne bo zmanjšalo brezposelnosti, ampak jo bo kvečjemu povečalo, so prepričani.

V stranki so še zapisali, da bo vlada s tem zakonom ogrozila sistem socialne varnosti, zaprla študentske servise in študentsko organiziranje, študente pa pognala v večjo revščino in socialno izključenost. Sistem študentskega dela je vzpostavljen na dobrih temeljih, treba bi bilo le organizirati več nadzora in nekaj korekcij najbolj izpostavljenih očitkov.

Opozarjajo tudi na to, da imajo v Sloveniji vsi prebivalci Evropske unije enake možnosti za zaposlitev. Ti bodo v Sloveniji iskali predvsem možnost zaslužka preko malih del in bodo svoje storitve ponujali po nižjih cenah od državljanov Slovenije. Nasprotujejo tudi prevzemanju študentskega dela s strani upokojencev, ki bi bili ob pokojnini pripravljeni delati za manj denarja kot drugi kandidati na trgu dela. Zaslužek bi zanje pomenil dodatno stimulacijo, ne pa sredstvo za preživetje, so prepričani v SMS Zelenih.

Razočarani so nad pomanjkanjem medgeneracijske solidarnosti v Sloveniji. Prepričani so, da je solidarnost v Sloveniji strogo enosmerna, saj so mladi preveč solidarni, zato država ukinja brezplačne vrtce za drugega otroka, prehrano dijakom in študentsko delo. "Predlagani zakon potrjuje dejstvo, da so delavci obravnavani zgolj kot številke in strošek, ne pa kot ljudje s pravicami in potrebami," pišejo v SMS Zelenih.