Posel države s podjetjem Minis: premier Šarec naj bi zagovarjal razkritje pogodb

V nevladni organizaciji Transparency International so se leta trudili, da bi eno najbolj skritih naročil vlade Mira Cerarja postalo javno – posel države z žalskim podjetjem Minis. V uradu informacijske pooblaščenke so konec julija le odločili, da mora Zavod za blagovne rezerve pokazati vse, od sklepa o začetku postopka do ponudb, pogodb, naročilnic in celo računov. A že takrat so obstajali sumi, da bo država na odločitev informacijske pooblaščenke dala tožbo, to pa bi v praksi pomenilo, da bi se lahko postopki vlekli predvidoma dve leti in bi se še podaljšal čas do morebitnega sodnega epiloga. Vsi indici namreč kažejo na hude nepravilnosti, zastaralni rok za kazniva dejanja, ki bi jih utegnili preganjati tožilci, pa je deset let.

Državljani bi bili s tem prikrajšani do podrobnosti nabave ograje, saj je podjetje Minis takrat dobilo neposredno povabilo k poslu, vrednemu več milijonov, kljub temu, da niso imeli zaposlenih delavcev, referenc in primernih prostorov za skladišče. Kot smo že poročali, so bili tudi davčni dolžniki, zato z državo sploh ne bi smeli poslovati. To je pozneje ugotovilo tudi sodišče, podjetje pa zato pet let ne sme sodelovati v javnih razpisih.

Do zdaj so v Transparency International dosegli razkritje prvih treh pogodb, a za to je bil potreben večleten sodni boj: "TI Slovenia je po prejetju prvih pogodb za nakup žičnate in panelne ograje, marca 2019, od Zavoda za blagovne rezerve (Zavod) zahteval vse dokumente, povezane z nakupi t. i. tehničnih ovir (pogodbe, naročilnice, račune, ponudbe itd.) na meji s Hrvaško v letih 2015 in 2016." Informacijska pooblaščenka je nato odločila, da mora Zavod javnosti omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov, ti pa so kljub izkazanemu interesu javnosti sporožil upravni spor zoper njeno odločitev.

Premier naj bi zagovarjal razkritje pogodb

Po naših neuradnih informacijah naj bi premier Marjan Šarec zagovarjal razkritje pogodb in ni naklonjen temu, da bi šla vlada v tožbo. Tudi TI Slovenia "vlado poziva, naj upošteva odločitev IP in javnosti končno omogoči vpogled v ozadje posla."

Spomnimo – pogodbe, ki sta jih v imenu gospodarske družbe Minis d.o.o. sklenila Bojan Plohl in Zakrajšek kot direktor Zavoda RS za blagovne rezerve, so bile označene s stopnjo tajnosti interno. Javnost tako ni imela dostopa do vsebine pogodb, odgovornost za dejstvo, da je bil posel zaupan podjetju Minis, pa so začeli vpleteni hitro prelagati drug na drugega.Takratna obrambna ministrica Andreja Katič je na primer dejala, da je to vprašanje v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve, nekdanji premier Miro Cerar pa je dejal, da bo obrazložitev posredoval minister za gospodarstvo, ki za to skrbi – takrat Zdravko Počivalšek.

Vpogled v poslovanje podjetja Minis je sicer hitro pokazal, da gre za podjetje brez resnejših referenc in s celo večkrat blokiranimi računi. Do posla z žico so ogradili le ljubljanski živalski vrt, celjsko bolnišnico in nekaj drugih javnih ustanov. V oči pade tudi podatek, da je sedež podjetja v Žalcu na istem naslovu kot je bila nekoč lokalna pisarna Cerarjeve SMC.

Javnost je seveda zanimalo, čemu in zakaj Minis, zato je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik nevladni organizaciji Transparency International Slovenia dostop do podatkov potrdila. "Pogodbe so sicer res označene s stopnjo tajnosti INTERNO, a je razkritje dovoljeno na podlagi 2. odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki določa, da se ne glede na izjeme dostop dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa," je že takrat pojasnila Prelesnikova.

Direktor Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve Anton Zakrajšek se je takratni odločitvi informacijske pooblaščenke uprl in zoper njeno odločbo sprožil upravni spor. Oznaka interno sicer pomeni najnižjo stopnjo tajnosti, kar pomeni, da razkritje teh dokumentov ne bi pomenilo nikakršne grožnje državi.

Zavlačevanje do zastaranja?

Težave pri vseh teh upravnih sporih, ki preprečujejo razkritje vseh pogodb, dokumentov in računov, čeprav, kot smo videli, ne predstavljajo grožnje za državo, bi lahko imelo usodne posledice pri iskanju epiloga spornih nakupov. Namreč, ta hip so dokumenti stari že štiri leta, to zavlačevanje pa gre odgovornim na roko, saj bi morebitno iskanje pravnih poti za iskanje pravice imelo težave.

Zastaralni rok za tovrstna kazniva dejanja je deset let, dokumenti pa bi bili, če upravni spor poteka kot ponavadi, ob razkritju stari že šest let. TI Slovenija je na to že opozarjal, saj "če sodimo po preteklih izkušnjah, bi to pomenilo, da bo upravni spor odložil razkritje dokumentov za približno 2 leti. Tako dolgi postopki onemogočajo nadzorno vlogo civilne družbe nad porabo javnega denarja in krnijo ugled ter zaupanje v delovanje javnih institucij v Sloveniji." Prav tako opozarjajo, da država pogosto ne želi predati dokumentov in drugih informacij, kljub odločitvam institucij, če pa jih po pravni poti nato le predajo, je pogosto to zelo pozno, postopki se večinoma vlečejo leta.