Država se je odločila za poravnavo

Država se je v primeru plačila odškodnin glede vloženih tožbenih zahtevkov zaradi prekomernega hrupa ob cesti G1-3 (Spodnja Ščavnica–mejni prehod Dolga vas) odločila za poravnavo. Ocenjena vrednost tožbenih zahtevkov trenutno znaša približno 14 milijonov evrov. Državno pravobranilstvo je nekaj tožb že rešilo, ostale so v postopku.

Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril minister za pravosodje Aleš Zalar, je namen poravnav v čim manjši meri obremenjevati sodišča, odpraviti nepotrebne stroške pravdanja in zagotoviti čim prejšnje izplačilo priznanih odškodnin. "Gre za eno najbolj množičnih pravd v Sloveniji," je dejal Zalar.

Število oškodovancev v primeru odškodninskih zahtevkov zaradi prekomernega hrupa ob cesti G1-3 je zelo visoko, približno 2100, pri čemer v posameznih zadevah nastopa več tožnikov, pravde pa potekajo na različnih sodiščih. Potem ko je v eni zadevi prišlo do vzorčne rešitve – vrhovno sodišče je razsodilo, kakšne so primerne odškodninske za prekomeren hrup –, se je država odločila, da se sistematično loti poravnav v tej zadevi.

Pooblastilo, da začne s sistematičnim postopkom poravnavanja, je dobilo državno pravobranilstvo. Po besedah vodje zunanjega oddelka murskosoboškega državnega pravobranilstva Irme Wolf je pravobranilstvo do zdaj v 99 primerih priznalo celoten znesek odškodnine in pripoznalo 99 odškodnin (izdan je bil predlog poravnalnih ponudb).

Odškodnine so odvisne od več kriterijev, in sicer statusa tožnikov, oddaljenosti hiše od ceste, časa vložitve tožbe in časa dejanskega bivanja na naslovu, gibljejo pa se med 2400 in 7000 oz. 8000 evrov. "Očitno so odškodnine ustrezne, saj je v nekaterih primerih takšne odškodnine prisodilo tudi sodišče," je poudarila Wolfova.

Kot poudarja Zalar, je pomembno predvsem to, da gredo poravnalne ponudbe vsem tožnikom in da so kriteriji ponudb razdelani glede na razsodbo vrhovnega sodišča. "Obstaja realna možnost, da pride do sporazumne rešitve vseh sporov v tej zadevi," je zatrdil minister za pravosodje.

Ker gre za razmeroma visok znesek vseh tožbenih zahtevkov, ki so vsi upravičeni, bi bilo po Zalarjevih besedah vsako nadaljnje pravdanje države v tem primeru nerazumno in bi nepotrebno povečevalo obremenitev proračuna. "Zato je treba s temi postopki končati čim prej," je poudaril minister. Wolfova pričakuje, da bodo vse tožbene zahtevke končali v čim krajšem času, nekje do začetka sodnih počitnic.

V primeru, ko se država s tožniki ne bi mogla dogovoriti prek neposrednih pogajanj, bo ministrstvo predlagalo mediacijo. Prednost sklenitve poravnave je po Zalarjevih besedah poleg izogibu pravdanja in z njim povezanimi stroški tudi ta, da je ta takoj izvršljiva. To pomeni, da tožnik dobi denar v roku 30 dni od prejetja izdatka sodne poravnave.