Z veseljem se spomnimo preteklosti

Danes je državni praznik, ko se v Sloveniji spominjamo združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Osrednja državna proslava ob letošnji 90. obletnici združitve je bila v petek v Beltincih, slavnostni govornik na proslavi pa je bil predsednik DZ Pavel Gantar. 

Združitev Prekmurcev z matičnim narodom je "eden od pomembnejših dogodkov slovenske zgodovine, ki se ga še vedno premalo zavedamo", je ob današnjem državnem prazniku zapisal poslanec SDS Miro Petek. Napovedano krčenje praznovanj državnih praznikov po njegovem mnenju govori o ignoranci aktualne oblasti do pomembnih dogodkov slovenske zgodovine.

Po prvi svetovni vojni je Slovenija izgubila velik kos Koroške in Primorske. Obliž na to rano je bila pridobitev Prekmurja, ki je bilo skoraj tisoč let pod ogrsko oblastjo, je spomnil Petek. Kljub tej ločnici so tamkajšnji Slovenci ohranili svoj jezik, kulturo in pripadnost Slovenstvu. Kot je zapisal poslanec, se je s priključitvijo matičnemu narodu tudi za prekmurske Slovence, ki so prej živeli v težjih razmerah, pričel skladnejši narodnostni razvoj.

Prazniki so že od nekdaj zato, da "se za trenutek ustavimo, razmislimo, pogledamo v preteklost, se veselimo prihodnosti, skratka, da praznujemo", meni Petek. Tisti prazniki, ki se jih ne praznuje, po njegovem postanejo le še lastna senca in do izbrisa iz koledarja praznikov je samo še korak.

Ohranili narodno zavest  

Slavnostni govornik na letošnji državni proslavi v Beltincih Pavel Gantar je med drugim poudaril, da so se Prekmurci pod tujim gospostvom dolga stoletja politično, gospodarsko in kulturno razvijali ločeno od matičnega naroda, a kljub temu "narodno zavest in pripadnost slovenstvu ohranili vse do zgodovinsko pomembne priključitve k matičnemu narodu".

Gantar, ki se je poleg zgodovinskega dogajanja dotaknil tudi aktualnih gospodarskih razmer v regiji, je dejal tudi, da razvojne dileme Prekmurja ležijo v Prekmurju samem. Kljub temu pa država po njegovem prepričanju ne more gledati stran. Država mora biti "najmočnejša prav na robu", saj bo lahko zdržala preizkušnje časa le, če bodo pritiske zdržali njeni robovi, kot se včasih označuje Prekmurje, je med drugim dejal Gantar.

Umetniški program za petkovo proslavo, poimenovano "Goristajenje 1919–2009", sta zasnovala scenarist Feri Lainšček in režiser Igor Zupe, pri čemer sta vsebino zajela iz ustvarjalnega opusa prekmurskega glasbenika in pesnika Vlada Kreslina. Proslave so se med drugim udeležili tudi predsednik republike Danilo Türk s soprogo, premier Borut Pahor ter nekateri ministri in poslanci DZ.

Ozadje praznika

Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja v okviru Avstro-Ogrske, je po njenem razpadu po odločitvi Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Del Prekmurcev, Porabski Slovenci, pa je ostal pod Madžarsko, saj je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Rabo.

Pokrajino so jugoslovanske čete brez boja zasedle 12. avgusta 1919. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, ki ga v Sloveniji kot državni praznik obeležujemo od leta 2006, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj. To se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta 1919 na množičnem ljudskem zborovanju. Od leta 2006 pa ta spominski dan praznujemo kot državni praznik, ki pa ni dela prosti dan.