'Država čaka, da bodo pomrli'

Kot je na novinarski konferenci v Kranju poudaril predsednik Združenja žrtev okupatorjev 1941–1945 Franc Rovan, je predlog zakona o poplačilu materialne odškodnine, na katerega so dali pripombe, ob koncu mandata prejšnje vlade obstal v predalu. Sedanja vlada pa osnutka zakona še vedno ni obravnavala, niti ni oblikovala medresorske komisije, ki bi zakonodajni postopek izpeljala.

"Pred nas so prišli izbrisani, ki pravijo, da so že 17 let izbrisani in ni nihče poskrbel zanje. 180.000 Slovencev, ki smo bili izgnani med drugo svetovno vojno, pa smo zapostavljeni že 67 let in nas nihče ne obravnava prioritetno, tako kot se nekatere," je opozoril Rovan in pojasnil, da so žrtve okupatorja v letih 1941 in 1942 izgubile vse. Ko so jih odgnali od doma, so ostali goli in bosi, izgubili so ime in priimek ter okoli vratu dobili kovinsko ploščico s številko.

Izgubili premoženje

Po pojasnilih Rovana je večina oškodovancev po popisu iz let 1946 in 1947 izgubila za do 200.000 takratnih dinarjev premoženja. V predlogu zakona, ki ga je pripravila prejšnja vlada, pa naj bi vsak od približno 35.000 upravičencev prejel le stotino takrat popisane škode, to je v povprečju 2000 dinarjev oziroma 5.218 evrov. "S tem bi si lahko kupil dva kvadratna metra stanovanja, v vojni pa je izgubil hišo in celotno imetje v njej," je o neprimerni višini odškodnine povedal Rovan in dodal, da so zato v Združenju podali številne predloge za spremembo osnutka zakona.

"Vendar nas ni nihče upošteval," je Rovan opozoril na ravnanje prejšnje vlade in ocenil, da je ravnanje nove vlade še slabše. "Popolnoma nas ignorira, čeprav smo že poslali dopise predsedniku vlade, države in državnega zbora," je dejal Rovan. Nekdanji predsednik združenja Tone Kristan pa je dodal, da so žrtve okupatorja očitno tretjerazredni državljani. "Ne pristajamo na izgovor recesije, da ni denarja. Vemo, da ga je dovolj, saj se bo našel za izbrisane, hkrati pa ga država razmetava za domobranske povojne žrtve," je bil oster Kristan, ki ne more pristati na to, da vsi pridejo na vrsto prej kot žrtve okupatorja.

Država mora izplačati odškodnine

Kristan meni, da država samo še čaka, da bi pomrla še tista peščica ljudi, ki še vedno čaka na odškodnine. Prepričan je, da bi morala država izplačati odškodnine, če jih že noče izterjati od Nemčije.

Združenje se še vedno brez pomoči države trudi tudi, da bi odškodnino izterjali od Nemčije. Možnost so člani združenja videli v tožbi, vendar so s sodišča prejeli odgovor, da država Slovenija upošteva imuniteto Nemčije. Obstaja pa možnost, da bi posameznik tožil Nemčijo in bi prišli do precedenčne sodbe, po zgledu katere bi sledili tudi ostali oškodovanci. Vendar združenje nima sredstev za odvetnika, sodišče pa je zavrnilo brezplačno pravno pomoč. 

Nov zakon: Status žrtev tudi potomcem

Žrtve vojnega nasilja v skladu z odločbo ustavnega sodišča postajajo tudi otroci, katerih starši so bili ubiti ali so na drug način trpeli posledice, ki so jih povzročile partizanske enote ali zavezniki, je v predstavitvi predloga novele zakona o žrtvah vojnega nasilja povedal poslanec SD Miran Potrč. Enako po njegovih besedah velja tudi za begunce, ki so morali zapustiti svoj dom, ker je bil ta porušen, požgan ali poškodovan, tudi če je bila za to odgovorna partizanska vojska ali zavezniki. In še: "Šesti člen, ki je bil doslej najbolj sporen in bi naj obravnaval vprašanje možnosti, da so žrtve vojnega nasilja tudi sodelavci okupatorja, ostaja nespremenjen v veljavnem besedilu," je pojasnil poslanec SD.