Nasilje v družini – prekršek?

Pri družinskem nasilju se prepogosto ugotavljajo samo prekrški, ne pa tudi znaki kaznivih dejanj, je po današnjem sestanku s predstavniki nevladnih organizacij povedala notranja ministrica Katarina Kresal. Kot je poudarila, bi policisti v opisih dejanskih stanj morali bolj aktivno iskati znake kaznivih dejanj in sprožati kazenske postopke.

Kresalova je o sestanku z nevladnimi organizacijami (NVO) dejala, da je bil dolg in vsebinski. Poudarila je, da se v zadnjih letih "zavedamo vedno večjega problema nasilja v družini". Po njenih besedah sta ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) in policija na tem področju naredila velik korak naprej. "Ko se zgodijo takšne tragedije, kot je bila zadnja v Ormožu, se vsi zamislimo, kako je to še vedno mogoče," je povedala ministrica.

Spomnila je, da sta dva nadzora pokazala, da je policija v tem primeru naredila "praktično vse, kar lahko v sklopu svojih pristojnosti in obveznosti". Po njenih besedah se tragedij ne da popolnoma odpraviti, prav pa je, da ministrstvo razmišlja o uvedbi sistema, ki bi jih omejil. Na MNZ so se lotili priprave sistema ukrepov, ki bi povečal varnost ljudi na tem področju, je dejala. Čez nekaj mesecev se bo ministrica znova sestala z nevladnimi organizacijami, da bi skupaj preverili, kakšen je napredek in katere stvari je treba pospešiti.

Nevladne organizacije so po njenih besedah tiste, ki problematiko od blizu poznajo, zato je sestanek, ki ga je ocenila za izjemno koristnega, prvi korak k temu. Kot je poudarila, so NVO ugotovile, da je med vsemi institucijami, ki so povezane s področjem preprečevanja nasilja v družini, ravno policija naredila največji korak naprej, zato je lahko vzor drugim. "Seveda pa gre z roko v roki tudi to, da se potem od policije zahteva mnogo več in da je policija tista, ki mora prva odgovarjati," je prepričana Kresalova.

Po njenih besedah so NVO tudi ugotovile, da se pogosto dogaja, da policija groženj ne jemlje dovolj resno. "Policisti bi morali večkrat opogumiti žrtve, da pokličejo, če pride do groženj in nasilja," meni ministrica. NVO so jo med drugim še opozorile, da novi zakon o preprečevanju nasilja v družini določa obveznosti tudi nekaterim drugim resorjem. Kresalova je napovedala, da bo kot članica vlade aktivnosti drugih ministrstev na tem področju poskušala pospešiti.

'Policisti groženj niso vzeli dovolj resno'

Špela Veselič iz društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, poudarja, da je zakonska ureditev problematike dobra, treba jo je le izvajati v praksi.

Veseličeva je dejala, da je moški, ki je konec lanskega leta pri Ormožu ubil nekdanjo zunajzakonsko partnerico, ženski že prej grozil, ta pa je o tem obvestila tudi policijo. Vendar pa policisti niso ukrepali, čeprav bi po zakonu o policiji morali. "Policisti groženj niso vzeli dovolj resno," je kritična Veseličeva.

Po njenih besedah so žrtve nasilja največkrat ženske in otroci. Pojasnjuje, da je nasilje v družini proces, ki se stopnjuje. Ženske je treba podučiti o pravočasnem prepoznavanju manipulacije in škodljivih vzorcev v odnosu, ki ga je treba prekiniti. Če pa se nasilje stopnjuje, se mora odzvati kakovosten mehanizem, v katerega bodo žrtve zaupale, pravi Veseličeva.

Veseličeva se je ministrici zahvalila za sprejem in sestanek ter izrazila upanje, da bi to prakso ponovila tudi nekatera druga ministrstva. Po njenem mnenju so takšni sestanki konstruktivni in pripomorejo h kakovostni obravnavi žrtev nasilja in na splošno k preprečevanju družinskega nasilja. Za NVO je po njenih besedah zelo pomembna obljuba ministrice o ukrepih na tem področju. Prav tako pa je po mnenju Veseličeve pomembno, da je Kresalova področje preprečevanja nasilja v družini postavila za prioriteto.