'Družinski zdravniki vsak dan sprejmejo vsaj 60 odločitev, ki vplivajo na življenje ljudi'

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za lansko leto so vse ambulante družinske medicine v letu 2018 obravnavale skupaj 1,634 milijona zavarovanih oseb, 335.000 zavarovanih oseb pa svojega izbranega zdravnika ni obiskalo niti enkrat.

Kako so izračunali obremenjenost?

Odšteli so dneve dopustov, praznikov in bolniških, podatke preračunali na 220 delovnih dni ter upoštevali, da je pogodbeni delovni čas v ordinaciji 6,5-urni. Ugotovili so, da je zdravnik družinske medicine dnevno v povprečju obravnaval 42 bolnikov, obisk pa je v povprečju trajal 9,3 minute.

Pri tem so po navedbah ZZZS 45 odstotkov vseh obiskov predstavljali t. i. kratki obiski, ko gre recimo zgolj za predpis ali zaključek bolniške, predpis zdravil za kronične bolnike, tudi zgolj za telefonski ali elektronski posvet. Ob predpostavki, da je tak kratek obisk trajal pet minut, je bil po navedbah zavoda povprečen obisk v ambulanti družinske medicine 13,2 minute. Ob tem sta se oglasila tudi Zdravniška zbornica Slovenije in Sindikat zdravnikov družinske medicine Praktikum, ki opozarjata, da so podatki povsem v neskladju z realno obremenjenostjo zdravnikov.

Zdravniška zbornica Slovenije: zdravnike pri delu najbolj ovira pomanjkanje časa za paciente

"Ob vedno pogostejših napadih na zdravnike želimo podati dodatno informacijo o obremenitvah zdravnikov na primarni ravni. Zdravniška zbornica Slovenije je med 20. februarjem in 21. marcem letos izvedla anketo med zdravniki na primarni ravni. V njej je sodelovalo 600 zdravnikov. 49 odstotkov sodelujočih, to je 289, je bilo družinskih zdravnikov," so sporočili iz zdravniške zbornice. 

Anketa je pokazala, da družinske zdravnike pri njihovem delu najbolj ovira pomanjkanje časa za paciente – tako odgovarja 45 odstotkov anketiranih, še nadaljnjih 37,2 odstotka pa najbolj motita administracija in birokracija. Le 1,7 odstotka anketiranih najbolj ovira neustrezno financiranje.

Anketa ne potrjuje trditev, da je motiv za opozorila želja zdravnikov po višjih plačah

Anketa tako ne potrjuje trditev tistih, ki želijo prikazati, da je motiv za glasna opozorila zdravnikov primarne ravni na nevzdržne razmere v resnici želja po več denarja oz. višjih plačah.

ZZZS statistično glede na število družinskih zdravnikov, delovni čas in število obiskov pacientov na letni ravni ugotavlja, da ima zdravnik za pacienta v povprečju 9,3 minute, če se odšteje kratke obiske, pa celo 13,2 minute.

Kot opozarjajo na Zdravniški zbornici Slovenije: "Gre za goli statistični podatek. Na to, da je podatek metodološko neresen, je opozoril že Igor Muževič, predsednik sindikata Praktik.um, ko je izpostavil celo vrsto metodoloških pomanjkljivosti, ki jih te gole številke (kot so bile predstavljene) niso upoštevale (bolniške, porodniške, čas za administracijo, neevidentirane storitve, kot so kratki telefonski klici in podobno)."

Anketa Zdravniške zbornice Slovenije, ki je sicer samoocena zdravnikov (kar pa je v nekaterih državah tudi edini vir podatkov in je relevantno upoštevan v mednarodnih primerjavah), daje zelo dober vpogled prav v razrez tega časa in potrjuje opozorila, trdijo v Zdravniški zbornici. 

Kot trdi Igor Muževič, tako dve raziskavi in podatkovna baza NIJZ, ki zajema podatke iz iste baze kot ZZZS, konsistentno kažejo, da ima zdravnik družinske medicine povprečno med pet in sedem minut časa za obravnavo bolnikov: "Vabimo ZZZS, da javno povabi neodvisne raziskovalce, da pogledajo, kako je ZZZS prišel do svojih številk. Zanima nas predvsem ali je prišlo do človeške napake, ali pa je šlo za kaznivo dejanje ponarejanja podatkov. "

Vsak dan zdravnik sprejme vsaj 60 odločitev, ki vplivajo na zdravje pacientov

"Kar 60 odstotkov družinskih zdravnikov dnevno pregleda od 41 do 60 pacientov, dodatnih 19 odstotkov pa celo med 61 in 80. Le 20 odstotkov je takih, ki imajo v ambulanti v povprečju dnevno med 21 in 40 pacientov, kolikor jih je mogoče strokovno ustrezno obravnavati. V ambulantnem času, ki traja 6,5 ure, tako družinski zdravnik pri 60 obravnavah lahko porabi 6,5 minute na pacienta. Od tukaj je podatek o 'famoznih sedem minut', trdijo na Zdravniški zbornici Slovenije. 

To pomeni, da vsak dan sprejme vsaj 60 odločitev, ki vplivajo na zdravje pacientov. V interesu vseh je, da so to prave odločitve, in na to opozarjajo zdravniki. Želijo dovolj časa, saj odločajo o zdravju ljudi, ne o paketih, kako naj se zapakirajo in kam odpošljejo. V teh sedmih minutah pa zdravnik polovico časa porabi za delo 'z računalnikom', da izpolni administrativne  zahteve Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na pravilen način napiše vso dokumentacijo (napotnice, potrdila, recepte, …). Vse to zdravnik piše sam in ves ta čas gleda v monitor računalnika, dodajajo.

Tudi prej omenjena anketa kaže, da kar 51 odstotkov družinskih zdravnikov četrtino do polovico ambulantnega časa porabi za obvezno vnašanje podatkov v računalnik, 23 odstotkov pa jih za to porabi več kot polovico dnevnega ambulantnega časa. In le slaba četrtina navaja, da za to porabijo od 11 od 25 odstotkov časa, kar bi bila še sprejemljiva obremenitev. Informacijska tehnologija naj bi olajšala delo zdravstvenega osebja, ne pa ga otežila, kot se dogaja v realnosti družinskih zdravnikov, so še sporočili iz Zdravniške zbornice Slovenije.

V sindikatu Praktikum opozarjajo, da so podatki povsem v neskladju z realnostjo

 V sindikatu Praktikum prav tako opozarjajo, da gre za ocene "z veliko metodološke svobode" in da so ti podatki povsem v neskladju s tem, kar se v resnici opravi v ambulantah družinske medicine.

Oprli so se na podatke NIJZ za leto 2017, pri čemer izpostavljajo, da NIJZ podatke zbira z namenom, da ugotovi, koliko pregledov se opravi v družinski medicini, ZZZS pa z namenom financiranja, pri čemer ZZZS financira "le omejeno število pregledov, saj je na število pregledov postavil kapico".

Po podatkih NIJZ je 860 ambulant zdravnikov družinske medicine v letu 2017 opravilo 5,854 milijona fizičnih pregledov bolnikov. Upoštevajoč dopuste, izobraževanja, bolniške in porodniške odsotnosti je zdravnik družinske medicine v povprečju bolnike v ambulanti obravnaval 187 dni, en zdravnik je povprečno opravil 6807 fizičnih obravnav letno oziroma preračunano na dan 36,4.

Temu so dodali še obiske administrativne narave, ki po oceni NIJZ predstavljajo 35 do 40 obravnav (po oceni ZZZS 40 do 45 odstotkov), ter hišne obiske, ki jih je bilo na posameznega zdravnika na letni ravni 88 oziroma približno dva tedensko. Tako so izračunali, da je povprečen tim družinske medicine dnevno opravil 56 do 66 obravnav, za posamezno obravnavo pa je imel na voljo v povprečju med 5,9 in 6,6 minute.

Ob predpostavki, da za administrativne obravnave zdravniki porabijo dve uri ordinacijskega časa, in upoštevanju časa za hišne obiske (20 minut dnevno) je po njihovih ugotovitvah zdravnik za fizično obravnavo bolnika v povprečju imel na voljo 6,9 minute.

Spremenila se je zahtevnost obravnave

Ob tem pa v sindikatu Praktikum opozarjajo, da se je spremenila zahtevnost obravnave. Število financiranih timov družinske medicine se je od leta 2011 do leta 2017 povečalo zgolj za štiri odstotke. V istem obdobju se je število starostnikov nad 65 let povišalo za 20 odstotkov, medicinska veda je napredovala, tako da se opravlja več storitev na sekundarni ravni, in povečala se je količina dela z računalnikom.

Na ZZZS pa pravijo, da primerjava Slovenije z drugimi državami Evropske unije  kaže, da je povprečno trajanje obiska pri družinskemu zdravniku krajše kot v Sloveniji v Avstriji (5 minut), Estoniji (9), Nemčiji (7,6), Madžarski (6), Slovaški (4-5), Španiji (7,8) in Veliki Britaniji (8,65 - 9,4). Povprečni obisk, ki je krajši od 13 minut, pa imajo po navedbah zavoda še v Latviji (12), Nizozemski (9,81), Poljski (10,3) in Romuniji (9,2).