Zdravniki so v javnem pismu poudarili, da se strinjajo s cilji prenove obračunskih modelov ambulant pediatrije in družinske medicine. Opozorili pa so, da so bili predstavniki stroke in izvajalci, ki poznajo realne razmere na terenu, izključeni iz njihove priprave.

Meja, ko lahko posamezni družinski zdravnik ali pediater na primarni ravni zdravstva zavrne opredeljevanje dodatnih pacientov, je trenutno postavljena pri 1895 glavarinskih količnikih. V novem modelu bo po napovedih meja pri 1348 utežeh. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so za STA nedavno poudarili, da to predstavlja ekvivalent zdajšnji meji in da minimalne obremenitve ambulant, ki so izražene s temi količniki, ne bodo večje. Družinski zdravniki in pediatri pa menijo, da bodo nove uteži v večini otroških in šolskih ambulant znižale odstotek glavarinskih količnikov med 10 in 30 odstotki.

Ob tem pa bodo tudi osebe, stare od 65 do 90 let, po novem predstavljale "manjšo težo", čeprav gre za populacijo z največ potrebami po zdravstvenih storitvah, so opozorili zdravniki. Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je prejšnji teden pojasnila, da so trenutno veljavni glavarinski količniki stari že nekaj desetletij. "V tem času se je tudi demografska slika spremenila, spremenili so se tudi postopki zdravljenja. Preračun upošteva vse to in ocenjujemo, da je narejen korektno," je poudarila.

Nasprotno pa zdravniki opozarjajo, da bodo morali v številnih ambulantah družinske medicine in primarne pediatrije opredeliti še več pacientov, čeprav že zdaj presegajo normative za varno in strokovno obravnavo.

V predlogu sprememb je predvidena tudi zgornja meja glavarinskih količnikov, nad katero dodatnih glavarinskih količnikov ambulanti zdravstvena blagajna ne bo plačala. Zgornja meja financiranja bo v novem sistemu glavarinskih količnikov postavljena pri 2426 utežeh. Družinski zdravniki in pediatri so prepričani, da bi morala biti meja s ciljem zagotoviti kakovostno in varno obravnavo pacientov postavljena še nižje.

Ob tem so pojasnili, da so doslej ambulante družinske medicine in pediatrije 50 odstotkov sredstev pridobivale na podlagi glavarinskih količnikov, 50 odstotkov pa na podlagi opravljenih storitev. V novem modelu bodo glavarinski količniki predstavljali kar 71 odstotkov prihodkov ambulante, delež na podlagi storitev pa bo zmanjšan na 29 odstotkov.

Ta ukrep do določene mere spodbuja zdravnike, da opredelijo več pacientov, vendar ima to tudi pomembne negativne posledice. "Več opredeljenih pacientov namreč pomeni več storitev, ki jih je treba opraviti v istem časovnem okviru, pri čemer so storitve po novem modelu bistveno slabše stimulirane," so opozorili družinski zdravniki in pediatri.

Nov model prinaša spremembe tudi pri administrativnih obiskih. Predpisovanje receptov, naročilnic za medicinske pripomočke, izdaje bolniških staležev, potrdil za spremstvo in drugih dokumentov ZZZS ne bo več štel kot storitev. Namesto tega bodo te storitve vključene v pavšal glavarinskih količnikov. Enako bo veljalo za telefonske posvete, strokovne nasvete ali interpretacije izvidov, ki jih zdravnik poda ob pomoči elektronskih medijev.

Zdravniki pa menijo, da tak ukrep ne pomeni nikakršne administrativne razbremenitve. Tudi po novem bodo morali vsako dokumentacijo ustrezno izpolniti in evidentirati v pacientovo kartoteko. "Dejstvo, da te storitve ne bodo več obračunane, za zdravnika ne pomeni niti klika, niti črke manj administrativnega dela," so opozorili. Za paciente pa po njihovih besedah takšna ureditev pomeni, da bodo za določene storitve, ki so jih sedaj lahko opravili po telefonu ali elektronsko, po novem morali osebno priti v ambulanto.

Pod pismo so podpisani odbor za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, sekcija za primarno pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu ter sekcija za šolsko, študentsko in adolescentno medicino pri zdravniškem društvu.

ZZZS: Nove glavarinske količnike smo pripravili izključno na podlagi dostopnih podatkov

Na ZZZS pa po drugi strani poudarjajo, da so se v preteklih tednih sestali s predstavniki družinske medicine, med drugim s predsednikom odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Rokom Ravnikarjem ter predsednikom sekcije za primarno pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu Denisom Bašem.

Sestanka sta bila po navedbah ZZZS konstruktivna, zato so začudeni nad napačnimi interpretacijami zdravnikov. Napake v tolmačenju je mogoče pripisati namernemu zavajanju, nezadostnemu poznavanju vsebine ali pa nepripravljenosti za spremembe, je v izjavi za medije dejala direktorica področja za analize in razvoj na ZZZS Anka Bolka.

Poudarila je, da so prenovljene glavarinske količnike za ambulante družinske medicine in pediatrije izračunali na podlagi podatkov iz obdobja dveh let in pol. Upoštevali so vse storitve, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Spodnja meja za odklanjane bolnikov tudi v novem sistemu ostaja enaka, je zagotovila. "Številka je sicer druga, zato ker so novi glavarinski količniki pač drugače pripravljeni, izračunani kot prejšnji, ampak po vrednosti, po obsegu se pa to ne spreminja," je pojasnila.

Ob prehodu na nove obračunske modele in nove glavarinske količnike bo kljub temu šest od približno 1000 ambulant družinske medicine moralo opredeliti dodatne paciente. Ob spremembi namreč ne bodo več dosegali meje, po kateri lahko odklanjajo bolnike. Pod to mejo bo po ob prehodu na nov sistem tudi 86 od skupno dobrih 300 ambulant pediatrije.

Na ZZZS po besedah Bolke vseeno ne pričakujejo, da bo vpliv sprememb na pediatrične ambulante zelo izrazit. Te ambulante so namreč posebej plačane tudi za izvajanje preventivnih zdravstvenih storitev. Na zavodu so spremembe utemeljili tudi s pojasnilom, da sta v trenutno veljavnem sistemu glavarinskih količnikov denimo enoletni in šestletni otrok izenačena, čeprav je obravnava prvega v povprečju bolj zahtevna in obremenjujoča.

Sicer pa so se na zavodu s pediatri dogovorili, da bodo v prihodnjem letu skušali najti sistem za boljše beleženje opravljenih storitev. Cilj je, da bi bili prihodnji preračuni glavarinskih količnikov boljši, je poudarila Bolka.

Glede očitkov zdravnikov, da spremembe ne prinašajo administrativnih razbremenitev, pa je pojasnila, da je vsako beleženje opravljenih zdravstvenih storitev gotovo administrativno breme. Zato zavod predlaga vzpostavitev elektronskega kartona, v katerega bi zdravniki vnašali vse bolnikove klinične podatke. Na tej podlagi bi lahko ZZZS nato pridobil vse potrebne podatke.

Sicer pa na ZZZS načrtujejo tudi nagrajevanje ambulant, ki bodo imele opredeljenih več pacientov, kot so jih obvezane. Na letni ravni bo za nagrajevanje po ocenah namenjenih pet milijonov evrov, ki naj bi jih zagotovila uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja.