'Z zakonikom rešene pravice vseh otrok'

Odbor DZ za delo je v nadaljevanju druge obravnave družinskega zakonika, ki so jo začeli maja, po skupaj 16 urah danes naposled končal razpravo o drugem členu. Ta določa, da lahko družino tvorita tudi istospolno usmerjena partnerja. Odbor je zavrnil dopolnilo SDS, po katerem bi bila družina življenjska skupnost staršev in otrok, ter sejo prekinil.

V SDS namreč menijo, da definicija družine iz zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne potrebuje spremembe. Vendar pa so za sprejetje dopolnila glasovali štirje poslanci, proti pa jih je bilo sedem.

Razprava je bila ostra, sejo so popoldne za deset minut celo prekinili, ko sta si navzkriž prišla vodja iniciative Za družino in pravice otrok Aleš Primc in predsednica odbora Andreja Črnak Meglič.

Primc je v nadaljevanju ponovno opozoril na tehnične pomanjkljivosti in na vprašanje strokovne verodostojnosti zakona. Dotaknil se je tudi življenjskega sloga homoseksualcev, a mu je na tem mestu predsednica odbora očitala sovražni govor in mu ponovno odvzela besedo.

Alenka Jeraj (SDS) je uvodoma izpostavila, kako družino definirajo v drugih državah. Zlasti v luči trditve ministra, da zakonik nikomur ničesar ne jemlje, pa je poudarila oceno državnega tožilstva glede dokumenta. Za slednje je vprašljivo, ali je dopustno otroku zakonsko odvzeti pravico do matere in očeta. Na tem mestu tako Jerajeva sprašuje, ali je odvzeti to pravico ustavno dopustno.

Medtem pa Majdo Potrata (SD) čudijo ocene, da otroku z zakonikom jemljemo pravico do očeta in matere, saj po njenem zakonik ta razmerja le ureja. Spomnila je, da poleg biološkega poznamo tudi socialno starševstvo, pri čemer ni nobene raziskave, da otrok s socialni starši živi slabše kot otrok z biološkimi. Da ima otrok pravico do očeta in matere je po njenih besedah "prazna pravica".

Marijan Pojbič (SDS) je prepričan, da želi predlagatelj zakonika razvrednotiti heteroseksualno družino, a po njegovih besedah se v SDS nikoli ne bodo strinjali s tem, da bi istospolno zvezo v družinskem zakoniku izenačili s heterospolno. Tega tudi "ne more naprej siliti stranka, ki je na volitvah dobila manj glasov kot je sedaj zbranih podpisov proti zakoniku", je dejal in dodal, da istospolne partnerske zveze v našem pravnem sistemu sploh ni.

Za pravice vseh otrok

Koalicijski poslanci pa nasprotno sprašujejo, zakaj ne izhajamo iz možnosti, da je vsem otrokom treba zagotoviti enake pravice in pravno varstvo. Tudi Vito Rožej (Zares) je poudaril, da morajo biti z zakonikom rešene pravice vseh otrok. "Če niso vsi otroci naši otroci, nismo vredni, da državo imamo," je dejal. Prepričan je še, da se istospolni partnerji za otroke odločijo bolj odgovorno kot heteroseksualni.

Mitja Blažič je kot koordinator Kampanje za vse družine, za pravice vseh otrok in za človekove pravice dejal, da si prizadevajo za enake pravice in enakost pred zakonom ter spoštovanje 14. člena ustave. Po njegovih besedah bi predlagani 2. člen zakonika to zagotovil, zato ga podpirajo.

Odbor bo drugo obravnavo zakonika nadaljeval v naslednjem možnem terminu, je napovedala predsednica odbora Andreja Črnak Meglič.