Družina je po novem skupnost otroka z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo

Stališča poslanskih skupin glede predloga družinskega zakonika na današnji seji DZ je pokazala, da se zakoniku obeta zadostna poslanska podpora. Vladni predlog so podprli v koalicijskih SMC, DeSUS in SD, ni pa mogla vlada računati na opozicijske glasove. 

Družinski zakonik določa, da je družina življenjska skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka določene obveznosti in pravice. Odločanje o ukrepih za varstvo otroka zakonik seli na okrožna sodišča, prinaša pa tudi sistemsko ureditev pomoči za družino.

Kot je v razpravi izpostavila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, se predlog osredotoča na otroka in varstvo njegovih koristi, iz tega pa po njenih besedah izhaja tudi opredelitev družine.

Opozorila je, da družina ne sme znova postati polje ideološkega boja. Poudarila je tudi, da zakonik ne prinaša nobenih dodatnih pravic istospolnim parom.  

V ZL so zakoniku odrekli podporo, ker po njihovem mnenju ohranja temeljno diskriminacijo LGBT oseb. Iz SDS pa je bilo slišati, da zakonik "povsem jasno" določa možnosti posvojitev otrok v istospolni skupnosti. V poslanski skupini NP so vladi oz. ministrstvu očitali, da je v zakoniku po nepotrebnem izpostavlja pomen zakonske zveze.

Družinski zakonik sicer tudi določa, da ukrepe za varstvo koristi otroka takrat, ko je otrok ogrožen, izreka sodišče. Med ukrepi so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Prav tako bo sodišče lahko odločilo, da sta skupna vzgoja in varstvo otrok najboljša za otroka, pa čeprav se starša o tem ne sporazumeta.

Zakonik po mnenju vlade izboljšuje položaj otrok v družinskih razmerjih pred postopkom na sodišču, med postopkom in po njem. Varovanje koristi otroka, ki je temeljno načelo družinskega prava, naj bi bilo tako izvajano bolj učinkovito. Zakonik naj bi tudi izboljšal pravno varnost državljanov na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih ter poenotil postopke glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok.

V zvezi s tem gre po navedbah vlade za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki je po novem skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na okrožna sodišča. O začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja bo odločalo sodišče, o nujnih ukrepih pa center za socialno delo, kar naj bi zagotovilo hitrejše varstvo, kot ga lahko zagotovi sodišče z izrekom začasne odredbe.

V SDS in NSi so želeli  vsak s svojim dopolnilom spremeniti vladno opredelitev družine. Po predlogu SDS naj bi se člen spremenil tako, da bi bila družina življenjska skupnost mame in očeta ter otrok. Po predlogu NSi pa naj bi bila družina življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo.