Družinska terapevtka: Aktivna drža je preventiva pred poglabljanjem duševnih stisk

Že skoraj dve leti živimo v izrednih okoliščinah in duševnih stisk je zdaj več kot običajno, je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnila Poljančeva. Dejala je, da so v porastu predvsem različne oblike tesnobe, depresivnosti, samopoškodovalnega vedenja, motenj hranjena, predvsem pa so tudi bistveno daljše čakalne vrste brezplačne psihosocialne in terapevtske pomoči. 

Pred nami so prazniki, ki naj bi bili čas veselja, sreče, druženja z najdražjimi. Realnost je pogosto ravno obratna, stiske so še večje. Na koga bi morali biti v teh dneh posebej pozorni? "Na ljudi, ki so izgubili svoje bližnje ali kakšne zelo tesne prijatelje. Ti ljudje so v procesu žalovanja, ko si sami težko pomagajo. To je neko zahtevno obdobje, v katerem potrebujejo ramo koga drugega, da bi ta občutek stiske z empatijo vsaj deloma zmanjšali," je pojasnila Poljančeva. 

Kako pa lahko pomagamo – ali si pomagamo? Začnimo pri otrocih in mladostnikih, ki so jih koronske omejitve, kot ugotavljate strokovnjaki, najbolj prizadele. Poljačneva je odgovorila, da jo najbolj veseli to, da so šole pri nas kljub širjenju koronavirusa odprte. "Je pa vseeno veliko karanten, kar meša štrene družinam. V tem primeru so posebej na udaru otroci, ker si vsi starši ne morejo privoščiti dopusta. Starši smo najpomembnejši, saj lahko otrokom in mladostnikom zagotavljamo neko pozitivnost, jih zvabljamo k različnim športom v naravi. Starši lahko skrbimo za navihano vzdušje, saj mladostniki potrebujejo sproščeno vzdušje."

Tudi številne partnerske zveze so v tem času na preizkušnji, zlasti tam, kjer je virus prinesel tudi materialno negotovost, ponekod imata partnerja tudi povsem nasprotne poglede na cepljenje. Tedaj je pomembno, da se ena oseba vživi v drugo in tako doume, zakaj se nekdo upira, je pojasnila Poljančeva. "Edino ta čustveni stik je preventiva pred tem, da bi doma nastala vojna." Poudarila je, da je ključna komunikacija."Moramo se pogovarjati, saj če jih obidemo, težave samo potlačimo." 

Kako pa si lahko pomagajo tisti, ki živijo sami, predvsem starostniki? Osamljenost je v teh dneh še posebej veliko breme. Pomembno je, da najprej vsak poskrbi zase, je dejala Poljančeva. "Naj si vsak poskusi dneve narediti malo bolj prijetne, si omisli domačo žival, ogleda film, si kaj dobrega skuha." Ugotavlja pa, da je dobrodošla tudi družba, saj to od človeka zahteva neko aktivnost."Škoda je, da se postavimo v vlogo žrtev in jamramo. Zato je bolje, če nekoga pokličemo na čaj, spečemo piškote. Biti aktiven pomeni biti bolj zdrav in malo manj osamljen. Aktivna drža je preventiva pred poglabljanjem duševnih stisk, predvsem pri osamljenosti."

Če pa imamo res globok občutek, da nikamor ne spadamo, da smo vsem v breme, da imamo občutek krivde, da bomo druge obremenjevali, potem je pravi čas, da vsaj pokličemo kako brezplačno telefonsko številko za ljudi v čustvenih stiskah, ki jih je v zadnjem času veliko vzniknilo, je pojasnila Poljančeva.