Družinska 'drama' na Snežniku: risa Blisk in Katalin sta oče in sin

Danes so v snežniške gozdove spustili risjega samca Bliska, ki so ga poimenovali učenci OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice. Ime Blisk si je prislužil zato, ker tako bliskovito skoči na svoj plen. Blisk je iz Romunije v Slovenijo prispel 8. aprila, svoj začasni dom, kjer se je prilagajal na svoje novo okolje, pa je imel v obori na Snežniku. V času prilagajanja na svoje novo okolje so za risa skrbeli lovci iz lovišča s posebnim namenom Jelen.

Oče in sin 'združena' v Sloveniji

S pomočjo genetskih analiz so ugotovili, da je ris Blisk oče risa Katalina, ki so ga prav tako izpustili iz obore na Snežniku in je svoj teritorij vzpostavil na območju Menišije in Rakitniške planote. Tomaž Skrbinšek z biotehniške fakultete pojasnjuje: "Ko doselimo rise, ki so med seboj v bližnjem sorodu, ne dobimo enakega učinka, kot če bi doselili nesorodne rise. Sin polovico svoje DNA dobi od očeta, tako da pri doselitvi obeh dobimo podoben učinek za populacijo, kot če bi preselili enega in pol nesorodnega risa. Seveda pa lahko imata dva osebka več potomcev kot eden, kar pomeni več 'preseljenih genov', vključenih v našo, sicer ogroženo populacijo, tako da je učinek tudi pri takšni doselitvi sorodne živali znaten in pomemben."

Novi prebivalec snežniške obore je že deveti ris, preseljen iz Romunije v Slovenijo in na Hrvaško. Oziroma deseti med vsemi risi in risinjami, ki so jih priselili iz Romunije v Slovenijo. Ob prihodu v svojo novo domovino je tehtal kar 27 kilogramov, s čimer je eden največjih risov, kar so jih preselili v okviru projekta LIFE Lynx. Prvo mesto si deli z risom Trisom, ki je bil lansko leto preseljen v slovenske Alpe.

Bliska, ki je star okoli šest let, so v past ujeli 25. februarja. 

V okviru projekta LIFE Lynx so do sedaj v naravo izpustili štirinajst risov: štiri na Hrvaškem in deset v Sloveniji. Vse doseljene rise spremljajo s pomočjo GPS telemetričnih ovratnic, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako se risi vključujejo v populacijo. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije, pojasni, "da je ris vključen v populacijo, ko vzpostavi teritorij na območju, kjer so prisotne tudi samice, ali ko z genetskimi analizami potrdimo, da je imel potomce". Ugotovili so, da se je pet od osmih risov, izpuščenih na območju Dinaridov v Sloveniji in na Hrvaškem (Goru, Boris, Katalin, Alojzije in Emil), uspešno vključilo v dinarski del populacije. Pet risov, ki so jih lansko leto izpustili v Alpah, pa je na dobri poti, da se vključijo v populacijo, saj se teritoriji samcev in samic na tem območju prekrivajo. 

Namen projekta LIFE Lynx je reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem. Časovni okvir projekta je od začetka julija 2017 do konca marca 2024, skupni proračun projekta pa 6,8 milijona evrov. Blisk je že deveti priseljeni ris v Slovenijo in na Hrvaško, prav tako imamo priseljene tudi tri risinje. Deset od njih je bilo priseljenih v Slovenijo, trije na Hrvaško. V naših gozdovih se tako podijo Goru, Katalin. Boris, Maks, Tris, Aida, Zois, Julija in Lenka. S Hrvaške na naše ozemlje pa je po manj kot letu dni prišel Doru in se odločil, da bo si svoj teritorij poiskal na območju Javornikov.

Pred začetkom projekta je bila populacija risa izredno majhna, izolirana, njeni osebki pa so bili med seboj zelo sorodni. Stopnjo sorodnosti je bilo tako potrebno znižati, in sicer z doselitvijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene populacije. V projektu v Slovenijo in na Hrvaško z mednarodnim sodelovanjem doseljujejo rise iz slovaškega in romunskega dela Karpatov ter s tem preprečujejo izumrtje naše populacije.

Dolgoročni cilj projekta je razvoj populacije v uspešno delujočo enoto, ki bo kot del metapopulacije zmožna samostojnega in dolgoročnega obstoja na tem ozemlju. Prav tako je namen omiliti vplive razdrobljenosti habitata preko prizadevanj za vzpostavitev povezanosti z drugimi okoliškimi populacijami in upoštevanja zahtev vrste v prostorskem načrtovanju.

Projekt poteka v okviru finančnega mehanizma LIFE, ki je že 30 let gonilo razvoja varstva narave v Evropski uniji in v Sloveniji. LIFE je največji evropski finančni mehanizem, namenjen izključno ukrepom na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. Angelo Salsi, direktor programa LIFE: "Evropska unija ima največjo mrežo zaščitenih območij na svetu (Natura 2000) in s pomočjo programa LIFE skrbi za ohranjanje biotske raznovrstnosti teh območij ter podpira ljudi, ki tu živijo. Od leta 1992 je program sofinanciral na tisoče projektov na temo varstva okolja, 60 tudi v Sloveniji." Slovenski projekti LIFE so bili večkrat tudi nagrajeni, leta 2020 je projekt LIFE DINALP BEAR, katerega vodilni partner je bil Zavod za gozdove Slovenije, dobil nagrado za najboljši projekt v kategoriji Narava in biotska raznovrstnost.