Družine bogatejše kljub ukinitvi štipendij za mladoletne?

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev prinaša nekaj sprememb za dijake in študente, novela zakona o štipendiranju pa naj bi prinesla cel kup sistemskih izboljšav, predvsem pa ugodnosti za družine dijakov in študentov, so povedali na novinarski konferenci ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev po besedah vodje sektorja za vseživljenjsko učenje in štipendiranje na omenjenem ministrstvu Irene Kuntarič Hribar dviguje cenzus za pridobitev državne štipendije, do slednje po novem ne bodo več upravičeni mladoletni, družinam pa zakon s 1. januarjem 2012 prinaša številne dodatke.

Pri tem je Kuntarič Hribarjeva opozorila na tri reči: mladoletni kandidati, ki bodo v šolskem letu 2011/2012 prvič zaprosili za državno štipendijo, bodo do nje upravičeni od 31. decembra 2011. Če bodo 18 let dopolnili po 1. januarju 2012, bodo dolžni vložiti novo vlogo. Mladoletnim starim štipendistom bo štipendija po 1. januarju do polnoletnosti mirovala. Polnoletni vlagatelji in štipendisti pa bodo do konca šolskega leta prejemali štipendije v skladu z zakonom o štipendiranju, v naslednjem letu pa bodo odmerjene v skladu z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Po besedah generalnega direktorja direktorata za socialne zadeve Davorja Dominkuša zakon izboljšuje položaj družin in vzpodbuja aktivno udeležbo staršev v različnih socialnih programih, bistveni dvig prihodkov pa naj bi po zakonu dočakale družine "z dna dohodkovne lestvice". Mladoletniki bodo namesto mirujoče državne štipendije po zakonu prejemali višje otroške dodatke, je še dodal.

Izračuni dohodkov družine z dijakom pred in po uveljavitvi zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev po podatkih ministrstva kažejo, da se bo kljub ukinitvi štipendije za otroke do 18. leta starosti skupni dohodek družine zaradi zvišanja drugih transferjev v večini primerov povečal.

Skupni dohodki družine z dvema staršema, osnovnošolcem in dijakom, naj bi po novem zakonu znašali od 864 do 1547 evrov, dohodki družine z dvema staršema in dijakom pa od 690 do 1421 evrov. Izračuni ministrstva so bili sicer narejeni za štiri variante: za družine brez lastnih dohodkov, z minimalno plačo, z dvema nadomestiloma za brezposelnost in za družine, kjer oba starša prejemata po 70 odstotkov povprečne plače.

Več sprememb naj bi sicer prinesla novela zakona o štipendiranju, ki je še v parlamentarni proceduri, je povedala Kuntarič Hribarjeva. Cenzus in osnovna višina državne štipendije se sicer ne spreminjata, zakon pa prinaša dodatke za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča, za uspeh in za štipendiste s posebnimi potrebami. Zneski naj bi bili v celoti usklajeni s Študentsko organizacijo Slovenije, je še pojasnila.

Na področju kadrovskih štipendij naj bi novela prinesla višji delež sofinanciranja (zlasti na področju naravoslovja, tehnike in medicine), določila najnižje štipendije, kot novost pa uvedla pojem poskusne dobe - enomesečne delovne prakse, ki bo omogočala seznanitev štipendista in delodajalca. Slednja naj bi po noveli dobila tudi možnost, da brez obveznosti prekineta štipendijsko razmerje.

Novela naj bi med drugim uvedla štipendije za deficitarnost, na področju Zoisovih štipendij pa bo moral vlagatelj po novem kumulativno hkrati izpolnjevati več pogojev in ne več zgolj enega. Novela naj bi uredila tudi štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter omogočila kombiniranje več vrst štipendij do skupnega seštevka 400 evrov mesečno.