Družba debelosti ne dojema kot bolezni, ampak kot nezdrav življenjski slog?

Debelost je eden izmed najbolj perečih zdravstvenih problemov moderne družbe. V zadnjih 50. letih se je število ljudi, ki trpijo za debelostjo v svetu skoraj podvojilo oziroma celo potrojilo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) jo je leta 1997 razglasila za globalno epidemijo in jo uvrstila med kronične presnovne bolezni, medtem ko danes govorimo o svetovni epidemiji debelosti. Debelost je torej kronična bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Povzroča motnje v telesnih funkcijah in presnovnih procesih, k nastanku debelosti pa kar v 30 do 70 odstotkih prispeva tudi dedna zasnova.

Po podatkih Svetovne federacije za debelost kar 800 milijonov ljudi po vsem svetu živi z debelostjo, od tega je 650 milijonov odraslih. Pri otrocih pa naj bi se v naslednjem desetletju povečala za 60 odstotkov in do leta 2030 dosegla 250 milijonov. V Sloveniji pa je skoraj polovica moških in tretjina žensk s prekomerno težo.

V EU je slika podobna – več kot polovica ljudi (53 odstotkov) je prekomerno težkih, od tega se jih 17 odstotkov šteje kot debele, kažejo podatki Eurostata za leto 2019.

Slovenski strokovnjaki so danes, v luči svetovnega dneva debelosti, ki ga sicer obeležujemo 4. marca, osvetlili problematiko te bolezni, kakšne posledice prinese, s kakšnimi težavami se srečujejo osebe, ki živijo z debelostjo. Okroglo mizo 'Debelost je bolezen' sta pripravila Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni in Društvo za zdravje srca in ožilja v sodelovanju z STA.

Ali je debelost bolezen zato, ker se premalo gibamo in nezdravo jemo ali je debelost prava bolezen? 

Ali jo jemljemo dovolj resno, torej kot bolezen? Endokrinologinja v UKC Ljubljana Mojca Jensterle Sever se je pri odgovoru na to vprašanje oprla na raziskavo, objavljeno lani, ki je obravnavala dojemanje debelosti. Vanjo je bilo vključenih 12.000 oseb z debelostjo in skoraj 3.000 zdravstvenih delavcev. "88 odstotkov zdravstvenih delavcev je opredelilo debelost kot bolezen, le 68 odstotkov bolnikov pa je prepoznalo debelost kot bolezen. Še bolj zanimivi pa so izsledki tega znanja o bolezni, kako so to zavedanje o bolezni nato uporabili. Diagnozo debelosti so postavili le dobri tretjini bolnikov z debelostjo," je pojasnila in dodala, da jih je bilo zgolj 20 odstotkov deležnih zdravstvene obravnave, pogovora in kontrolnih pregledov. Čeprav torej ljudje sprejemamo vedenje, da je debelost kronična bolezen, pa je ta informacija po besedah Jensterle Severjeve še vedno daleč od uporabnega znanja, ki bi privedlo v ukrepanje in aktivno naslavljanje te bolezni.

Z njo se strinja splošna zdravnica Zdravstvenega doma Ljubljana Nena Kopčavar Guček: "S pacienti ne dosežemo pravega soglasja o tem, kaj debelost je. Gledišče, da je to bolezen, velikokrat trči ob osebno prizadetost. Ljudje vidijo debelost bolj kot kot estetsko motnjo, ne kot rezultat življenjskega sloga. Dostikrat so v zanikanju," je dejala. Zato morajo zdravniki pogosto bolnikom dati čas, da se s tem dejstvom soočijo.

Kopčavar Gučkova je pritrdila, da je po svetovni klasifikaciji debelost kronična bolezen. Tako je med drugim označena zato, ker je enkratna obravnava neuspešna. Mnogim namreč uspe shujšati, a se potem zredijo nazaj. Torej debelost je naravnana tako, da jo je treba ves čas nadzorovati, tudi ko dosežemo ciljno težo. »Da ne govorim o vseh boleznih, ki debelost spremljajo – od bolezni kože do bolezni okostja, celo rak,« je bila jasna in dodala, da pa so obratni primeri, ko je debelost rezultat neke druge bolezni, zelo redki. Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in zdravnik Matija Cevc je ob tem omenil še sladkorno bolezen in povišan krvni tlak. "Z debelostjo so povezane praktično vse nenalezljive kronične bolezni," je pojasnil.

Pri obravnavi debelosti se je treba zavedati kroničnosti in bolezenske definicije, je potrdila Jensterle Severjeva. "O kroničnosti govorimo zato, ker traja počasi in doživljenjsko. Nastaja počasi kot posledica majhnih kumulativnih odklonov v energijskem ravnovesju. To pomeni, da pojemo več kot porabimo. Mit je, da se ljudje z debelostjo prekomerno hranijo z ogromnimi količinami. Če porušimo to ravnovesje za manj kot 0,4 odstotka, kar pomeni zgolj 11 dodatnih kalorij dnevno in okoli 4.000 dodatnih kalorij na leto, to je, kot bi v celem letu pojedli preveč zgolj štiri pice, kot jo porabimo, pridobimo vsako leto pol kilograma teže," je utemeljila na primeru in ob tem opozorila, da je kroničnost povezana tudi s tem, da je večji izziv obdržati nizko telesno težo, kakor jo izgubiti, saj so prilagoditveni mehanizmi naravnani tako, da težimo k prejšnjemu stanju.

Genetika k nastanku debelosti prispeva v 30 do 70 odstotkih

Po besedah Jensterle Severjeve je prepoznanih več kot 250 genetskih označevalcev, ki so bili povezani z različnimi dejavniki, ki jih strokovnjaki uporabljajo za opredeljevanje prehranskega statusa. To so denimo indeks telesne mase, obseg pasu, kožne gube … Debelost pa je poligenska bolezen, kar pomeni, da je pomembna nagnjenost k debelosti, ki jo podedujemo. Ali se dejansko razvije, pa je odvisno od številnih drugih dejavnikov tveganja, na primer vedenja in socialnih dejavnikov. "Pomen genetske preddispozicije bi pripisala predvsem temu, da dovolj zgodaj prepoznamo ogrožene, ki so bolj nagnjeni k debelosti in da tam začnemo s primarno preventivo od najzgodnejšega otroštva dalje," je pojasnila endokrinologinja.

Kdaj in kako postaneta prekomerna teža in debelost problem posameznika ter zakaj sta problematični? Matija Cevc je izpostavil, da se izvirni greh lahko začne že v nosečnosti ali pri otrocih. Prekomerno prehranjene ali debele mamice vplivajo na genetski razvoj zarodka. Slej kot prej pa debelost povzroča sobolezni: od bolezni srčno-žilnega do mišično-skeletnega sistema z okvarami, ki človeka omejujejo pri gibanju in mobilnosti: "Kdaj se to pojavi, je odvisno od tega, kako je izražena debelost." Da se debeli ljudje težje gibajo, je zgolj en vidik težav, bolezen se namreč odraža tudi na drugih organih, zaradi česar se skrajša pričakovana življenjska doba za 10 ali še več let. Poslabša pa se tudi kakovost življenja, je še izpostavil Cevc: "Na primer, ne more se iti umit, ker ne more stopiti na noge."

Kako na primarni ravni v Sloveniji poteka obravnava oseb z debelostjo?

Kopčavar Gučkova je poudarila, da bi se obravnava oseb z debelostjo morala začeti na primarni ravni, torej v zdravstvenih domovih, kajti prej, kot je problem prepoznan in obravnavan, boljše so možnosti za njegovo rešitev. A kot opaža zdravnica, so ambulante za preventivne preglede v zadnjih dveh letih – med covidnim obdobjem – zaradi prerazporejanja kadra na točke za odvzem brisov na novi koronavirus, v cepilne centre in covidne ambulante zastala. Ravno ta preventivni pregled pri osebnem zdravniku je bo njenih besedah zajet v referenčni ambulanti, ki ga izvajajo medicinske sestre. S pomočjo indeksa telesne mase presejejo vse paciente, ki so starejši od 30 let in sporočajo rezultate zdravniku. "Seveda ne delajo samo tega, da tehtajo in merijo, izmerijo tudi krvni tlak, opravijo preventivni razgovor, uporabljajo vprašalnike, ki so prikladni posamezniku in tako dalje. Prva detekcija debelosti je torej tam, vzporedno pa osebni izbrani zdravnik ravno tako pregleduje paciente vsak dan in tudi sam zazna spremembe v telesni teži," je pojasnila. V Zdravstvenem domu Ljubljana so preventivno dejavnost po njenih besedah sicer ponovno zagnali.

Zdravniki ali terapevti se obravnav lotijo na individualni ravni – ena na ena – v zdravstvenih domovih pa so na voljo tudi centri za krepitev zdravja, kjer organizirajo številne brezplačne delavnice, med katerimi je tudi delavnica za hujšanje. Po besedah Kopčavar Gučkove so uspešne, ljudje radi pridejo, prva težava pa nastane, ko se izkaže, da bodo morali aktivno sodelovati.

Ob tem je zdravnica izpostavila prednosti družinskih zdravnikov, ki imajo mnogokrat priložnost spoznati več članov iste družine. Povedala je, da v njeno ambulanto pride tudi cela družine, ki želi sodelovati v procesu hujšanja posameznika. Zdravnica je to metodo označila kot dobro, saj se člani družine na ta način med sabo spodbujajo in podpirajo. Na tej točki opomnila, da je najboljša obravnava zasnovana multidisciplinarno, da se problema posameznika, ki je v postopku hujšanja, loti več strokovnjakov, denimo fizioterapevti, patronažne sestre, farmacevti in psihologi. "Večja kot je mreža okoli pacienta, boljše bo šlo," je poudarila.

Kot pomemben dejavnik pri učinkovitem hujšanju je Cevc izpostavil stalno motivacijo in spodbujanje posameznika, brez strašenja. Tudi on se strinja, da je pri tem ključna družina. Ob tem je opozoril na pasti oglaševanja sladkih pijač in 'priporočil', ki obljubljajo hitro izgubo telesne teže. Po navadi se namreč ljudje po dietah zredijo, kar lahko vodi v depresijo, ker jim ni uspelo. Edini pravi pristop je zato zdrava prehrana, kakršna je po njegovem mnenju mediteranska. "Shujšati ni problem, problem je vzdrževati telesno težo," pa je dodala Kopčavar Gučkova. 

Preventiva najboljša v boju proti debelosti, delajmo 

Debelost je še vedno stigmatizirana, saj je družba še vedno ne dojema kot bolezen, ampak kot nezdravi življenjski slog, ljudi z debelostjo pa kot posameznike, ki ne naredijo dovolj zase, je še pojasnila Kopčavar Gučkova. Stigmatizaciji smo priča na vsakem koraku – debeli ljudje težje dobijo službo, letalske družbe za njih uvajajo višje cene za lete, v nekaterih trgovinah ponujajo oblačila z največjo številko velikosti 42, je naštela nekaj primerov. 

Da sploh ne bi zboleli in postali debeli, je zato po njenih besedah pomembna preventivna raven. Pri tem so učinkovite razne akcij kot sta spodbujanje vožnje s kolesom in teka. Odgovornost pri tem problemu ima tudi družba, ki naj ne spodbuja slabih razvad, kot so denimo sladke pijače. Pri tem imajo vlogo tudi starši, ki naj svojim otrokom namesto njih raje ponudijo vodo, je svetovala.

Stigmatizacija namreč povzroča slabo samopodobo. Otroci denimo izločajo debele sovrstnike, ki se zaradi tega lahko še bolj zatekajo k hrani, so zato še bolj debeli, osamljeni, njihova slaba samopodoba se še poveča, kar lahko vodi v depresivnost, je začarani krog orisala Kopčavar Gučkova. A ob tem je povedala, da velja tudi obratno – ko nekomu uspe shujšat, dobi nazaj dobro samopodobo. 

Vsi udeleženci okrogle mize se strinjajo, da se hujšanja lotimo premišljeno, počasi, v sodelovanju s strokovnjaki. Hitre obljube o hujšanju namreč pomenijo – kilogrami hitro dol, pa tudi hitro gor. Naš cilj naj bo izgubiti odvečno težo in jo potem tudi obdržati. Ali kot je dejala Jensterle Severjeva: "Bližnjic ni, delajmo male korake."