Pritiski in kršitve se med drugim odražajo v ustavitvi imenovanj in napredovanj državnih tožilcev, žaljenju posameznih tožilcev s strani predsednika in drugih predstavnikov vlade ter 30-odstotnemu znižanju plač med epidemijo covida-19, je opozorilo Društvo državnih tožilcev Slovenije (DDTS). Pismo, ki ga je podpisala predsednica DDTS, vrhovna državna tožilka Mirjam Kline, so poslali Posvetovalnemu svetu evropskih tožilcev (CCPE), ki deluje v okviru generalnega direktorata SE za človekove pravice in vladavino prava.
Kot navajajo v DDTS, že dlje časa ugotavljajo izvajanje pritiskov na delo državnih tožilcev, neposreden povod za obvestilo o pritiskih, ki so jih poslali v Strasbourg, pa je ustavitev imenovanj državnih tožilcev, ki so bili skladno z vnaprej sprejetimi merili izbrani za delovna mesta na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu in vrhovnem državnem tožilstvu, ter imenovanj dveh kandidatov za delegirana evropska javna tožilca.
DDTS v pismu opozarja na ustavitev teh imenovanj, še posebno skrb pa, kot je zapisalo, zbuja v medijih razkrita informacija, da naj bi vlada zavrnila tudi predlog ministrstva za pravosodje glede noveliranja zakona o državnem tožilstvu, ki bi na ustrezen način uredila status evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji. Vlada oziroma njen predsednik naj bi tako ravnal, ker sta se izbrana kandidata za delegirana evropska tožilca v preteklosti zamerila stranki SDS in njenemu predsedniku Janezu Janšu, navaja društvo.
Kot pritisk premierja na samostojnost in avtonomnost državnega tožilstva navajajo tudi pismo, ki ga je Janša julija lani naslovil na generalnega državnega tožilca. Janša mu očita zanemarjanje zakonske vloge ter pripisuje odgovornost za stopnjevanje spodbujanja k nasilju in za posledice, ki jih "organizirane grožnje s smrtjo, javno podpiranje takšnega početja in pasivnost organov" prinesejo.
Premier prek Twitterja in svojih medijev, ki so mu neposredno podrejeni, izvaja pritisk na posamezne državne tožilce, so zapisali v društvu ter opozorili na lastništvo teh medijev.
Kot so še zapisali, v pismu omenjajo nekaj eklatantnih kršitev, uperjenih v slovenske državne tožilce, pri tem pa poudarjajo, da ima po njihovi oceni povsem javno izražen gnev in prezir predsednika vlade RS do tožilske institucije in posameznih državnih tožilcev svoj izvor v odmevni kazenski zadevi Patria, v kateri je bil Janša spoznan za krivega. Sodba je postala pravnomočna, predsednik vlade pa je tudi začel prestajati dveletno zaporno kazen, a je ustavno sodišče nato sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje, pregon v kazenski zadevi pa je med ponovnim sojenjem zastaral.
Med drugim poudarjajo še, da je bila zoper predsednika vlade vložena tožba zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora, ki pa je bila kasneje zaradi razveljavitve nekaterih določb zakona o odvzemu premoženja nezakonito pridobljenega izvora umaknjena.
KOMENTARJI (81)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.