DZ potrdil zakon o drugem tiru: vse opozicijske stranke so podporo odrekle

Državni zbor je z 49 glasovi za in 24 proti potrdil zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Podporo zakonu so odrekle vse opozicijske stranke.

Pestra sedemurna razprava

Poslance je naprej nagovoril minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki je drugi tir označil za naš največji in mednarodno pomemben infrastrukturni projekt. Kot je poudaril, bo projekt koristil tako slovenskemu gospodarstvu kot gospodarstvu zalednih držav, ki so povezana s pristaniščem v Kopru. Nadaljevala se bosta rast in konkurenčnost Luke Koper in celotne logistične dejavnosti, je poudaril.

Način financiranja bo po besedah ministra najmanj bremenil davkoplačevalce. Proračunsko financiranje Slovenije je omejeno s kapitalskim vložkom do 200 milijonov evrov, ob čemer se je vlada odločila, da k financiranju projekta pristopi z uporabo inovativnih finančnih instrumentov, ki jih je uvedel t. i. Junkerjev naložbeni program, je še pojasnil.

V zakonu je predlagana tudi udeležba partnerskih zalednih držav. Minister je ponovil, da ima Slovenija za projekt pisma podpore Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske. Slednja je ob pismu podpore izrazila tudi namero o kapitalskem vložku v projektno podjetje 2TDK. Poleg kapitalskih vložkov in EU sredstev je predvideno še posojilo Evropske investicijske banke.

Opozicija skeptična: Ne želimo še enega projekta, kot je bil Teš 6

Stališče poslanske skupine SDS je predstavil Danijel Krivec, ki je poudaril, da je predlog nedorečen. Po njegovih besedah ga tudi ni dopustno sprejemati po nujnem postopku, saj so številna vprašanja ostala neodgovorjena. Očitno se zelo mudi z utrjevanjem poti milijardnemu projektu, čeprav obstajajo številna opozorila, da gre projekt, ki gre po poti zloglasnega Teš 6, je opozoril.

Marjana Kotnik Poropat iz DeSUS je dejala, da se projekt izgradnje drugega tira vleče kot jara kača, podobno kot mnogi drugi veliki infrastrukturni projekti v naši državi. Vse vlade in parlamentarne zasedbe so se strinjale, da drugi tir predstavlja pomemben člen v naši infrastrukturni verigi, pa vendar se ni zgodilo nič. Minister z ekipo zdaj po besedah Kotnik Poropatove dela prave korake za realizacijo projekta drugi tir.

V slednje pa niso povsem prepričani v SD, a so se odločili, da ministrstvu pri njegovi odločitvi ne bodo stali na poti. Kot je v imenu poslanske skupine SD pojasnil Jan Škoberne, je drugi tir temeljnega in ključnega pomena ne samo za ohranitev ampak tudi za nadaljnji razvoj sektorja logistike v državi.

Zakon in model sta precej daleč od tega, kar so si po besedah Škoberneta v SD želeli. Sami boljšo rešitve vidijo v partnerstvu Slovenskih železnic in Luke Koper, kar bi bilo po njihovi oceni učinkovitejše, hitrejše in cenovno bolj ugodno. Minister se je odločil za drugo pot in v SD ga pri tem ne bomo ovirali, je povedal.

Odločno pa zakonu nasprotujejo v ZL, predvsem jih moti vstop zalednih držav v projekt drugi tir. Kot je pojasnil Matej T. Vatovec bomo iz proračuna na račun projekta vsako leto namenili več milijonov evrov, dodatnih 24 milijonov bosta prispevala Dars in Luka Koper. Z vsem tem denarjem pa bodo po besedah Vatovca zagotavljali 4,5-odstotni donos na kapital, ki ga bodo Madžari vložili v projektno podjetje 2TDK. Projekt bi morala Slovenija po mnenju ZL graditi sama.

Igor Zorčič je v imenu poslanske skupine SMC izpostavil, da po več kot desetletju različnih študij danes poslanci govorijo o novem koraku na poti realizacije tako pomembnega projekta. Izpostavil je, da SMC deli mnenje vlade, da s pritegnitvijo zalednih držav projekt pridobiva značaj širšega regionalnega projekta, hkrati pa se bodo razpršila tudi tveganja.

V NSi opozarjajo na tveganje korupcije

Zakonu medtem nasprotujejo tudi v NSi. Zvonko Lah je izpostavil, da v stranki sicer podpirajo razvoj drugega tira, a ne v različici, kakršno predlaga vlada. Tudi sam je opozoril na kratko javno razpravo in sodelovanje Madžarske. Opozoril je, da imamo zaenkrat za projekt zagotovljen samo državni denar v vrednosti 200 milijonov evrov in nič drugega. Menimo, da je zato za sprejemanje zakona prezgodaj, je dodal.

Bojan Dobovšek pa je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev izpostavil, da analiza stanja drugega tira kaže na prepletanje več zgodb, pri čemer je opozoril pred privatizacijo državne infrastrukture in Luke Koper. Opozoril je tudi na tveganje korupcije, pri čemer je navedel zaposlovanje v družbah, ki vodijo projekt, in zakonodajo, ki se kljub opozorilom, tudi s strani protikorupcijske komisije, sprejema po nujnem postopku.

Veber o tem, zakaj bi moral Gašperšič odstopiti

Razpravo je zaznamovala tudi ostra retorika poslanca Janka Vebra (SD), ki je ministra Petra Gašperšiča obtožil zavajanja in ga pozval k odstopu. Veber je v razpravi med drugim izpostavil poročilo Evropske komisije, iz katerega izhaja, da je bil drugi tir med letoma 2005 in 2015 ena od prioritet komisije, nato pa je sledil preobrat in komisija je pred dvema letoma zapisala, da se evropsko financiranje izrecno ne priporoča zaradi nejasne finančne konstrukcije financiranja projekta iz zasebnih virov.

To, da Evropska komisija ni priporočila financiranja, ker je Slovenija vztrajala pri zaseben financiranju, po mnenju Vebra pomeni Gašperšičev odstop.

Minister je očitke zavrnil in poudaril, da jih ne bo dovolil. Pojasnil je, da so v začetnih fazah res proučevali, da bi se pri drugem tiru vzpostavilo javno-zasebno partnerstvo, pri čemer sta bila kot zasebna partnerja mišljena Slovenske železnice in Luka Koper. V nadaljevanju je bilo ugotovljeno, da sodelovanje ne bi bilo sprejemljivo, zato so od te rešitve odstopili.

Ne gre za nikakršno zavajanje, vse je bilo zelo skrbno preučeno in se zelo dobro zavedamo svoje odgovornosti, je poudaril Gašperšič.

Z Vebrom se je medtem strinjal poslanec ZL Matej T. Vatovec, ki je dejal, da se ministrova retorika ves čas spreminja in zato ni verodostojen kot ni verodostojen zakon. Menil je, da bi moral Vebrov poziv minister uslišati. Vatovec je med razpravo zakon ocenil za "navaden blef". Opozoril je, da zakon predvideva pomanjkljiv nadzor, kar si v ZL prizadevajo popraviti z vloženim dopolnilom.

Kot je pojasnil poslanec ZL, zakon predvideva, da se imenuje pet članov projektno-finančnega sveta, ki bi bdel nad projektom. Štiri člane bi imenovala ministrstva, enega pa civilna družba. Vatovec je opozoril, da ni jasno, kdo ta civilna družba je, bizarno pa se mu zdi, da bi vseh pet članov na koncu potrdi in imenuje minister. V ZL z amandmajem predlagajo, da omenjeni svet imenuje DZ na predlog vlade, na ta način bi po besedah Vatovca zagotovili vsaj demokratično higieno.

Kaj je blef in kdo blefira?

Anita Koleša (SMC) je v razpravi izpostavila, da so očitki o zavajanju ministra, pa tudi ocena, da je zakon "blef", neutemeljeni. Kot je poudarila, poslanci dobro vejo, o čem danes odločajo, glede na to, da ZL predlog vladnega zakona ocenjuje za "blefiranje", pa ji ni jasno, ali so torej "blef" tudi dopolnila, ki jih je vložila opozicijska stranka.

V sedemurni razpravi so sicer poslanci koalicije izpostavili predvsem dejstvo, da se je projekt po 20. letih premaknil z mrtve točke. Marko Ferluga (SMC) vzrok za "cincanje" pri drugem tiru vidi tudi v dejstvu, da projekt traja najmanj dva mandata in obstaja velika možnost, da ga vlada, ki ga začne, ne bo tudi končala. Medalje in uspehe na ta način požanje nekdo drug, je dejal.

Andrej Šircelj (SDS) je po drugi strani ocenil, da je projekt eden izmed neuresničljivih ciljev. Ne zaradi tega, ker bi bil sam cilj neuresničljiv, ampak zaradi tega, ker je enostavno ta napačna, predraga ali pa pot enostavno ni razumska. "In to je verjetno tista skrb, ki nas danes preveva vse," je dejal.

Matej Tonin (NSi) med bistvenimi težavami, ki spremljajo projekt, vidi njegovo ceno. V tej državi se pojavljajo zelo različne številke, od 650 milijonov evrov do dveh milijard in pol, je dejal. Tonin sicer sam zakon vidi kot orodje za zaustavitev resnih razprav o alternativah, zato ga sam ne bo podprl.

Marjan Dolinšek (SMC) je v razpravi izpostavil, da projekt vrtimo in se o njem pogovarjamo debelih 20 let, zdaj pa se pojavljajo očitki, da nekaj na hitro hočemo narediti. Tudi njegov strankarski kolega Danilo Anton Ranc je dejal, da so vlade vlagale takšne in drugačne napore v projekt, aktualna vlada pa je slabo prakso presekala in prešla od besed k dejanjem.

Ljuba Žnidarja (SDS) pa je zmotil sam način pristopa pri tej investiciji. Postavljajo se številna vprašanja, ki niso plod prakse iz preteklosti. V Sloveniji smo zgradili kar precej zahtevnih gradbenih projektov, pa nismo sprejemali nobenega posebnega zakona in ustanavljali kakšne posebne projektne družbe, je dejal.

Madžarski poslanec o sodelovanju Madžarske pri drugem tiru

Na dvome nekaterih opozicijskih poslancev glede vstopa zalednih držav v projekt, pa je delno odgovoril predstavnik madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz. Kot je poudaril, ne predstavlja interesov Madžarske, je pa kot predstavnik narodne skupnosti vpleten v bilateralne odnose.

Pojasnil je, da se je pozanimal, kaj si od sodelovanja pri projektu obeta Madžarska in naštel, da sosednja država noče nobenega takšnega sodelovanja, ki je v nasprotju z nacionalnim interesom Slovenije. Prav tako ne želijo nikakršnega deleža v Luki Koper. Želi si sodelovanja madžarskih podjetij pri gradnji vendar ne avtomatsko ampak po načelu zdrave konkurenčnosti, seveda pa pričakuje tudi dolgoročnost koriščenja luške infrastrukture, je dejal Göncz.

Poleg ZL so sicer dopolnilo vložili tudi v SDS, kjer so predlagali, da se določbe zakona prenehajo uporabljati, če podjetje 2TDK ne uspe pridobiti evropskih sredstev za projekt.