Drugi tir: od nasprotovanj do zapletov s posojilom

Odbor direktorjev Evropske investicijske banke (EIB) je vendarle odobril posojilo za projekt drugi tir Divača-Koper v višini do 250 milijonov evrov, so za STA potrdili na hišni banki EU. Zdaj bodo nosilci projekta z EIB začeli tehnične pogovore o oblikovanju posojilne pogodbe.

Odbor direktorjev Evropske investicijske banke (EIB) bi sicer moral o posojilu odločati že 9. aprila, vendar so končno odločitev, skupaj še z nekaterimi točkami dnevnega reda, prestavili zaradi brexita. Na ministrstvu za infrastrukturo in projektnem podjetju 2TDK so bili prepričani, da bo odbor Sloveniji prižgal zeleno luč, a so bili hkrati pripravljeni tudi na morebiten drugačen scenarij.

Rezervni načrt je predvideval nadaljevanje projekta s komercialnimi bankami. Kot je pojasnil direktor 2TDK Dušan Zorko so povpraševanje 15 bankam so že poslali, odgovore pa pričakujejo do 27. maja. Pri njih bi sicer potrebovali za nekaj manj kot 170 milijonov evrov, brez posojila EIB pa za približno 420 milijonov evrov.

Na spolzkem terenu

Zunanji minister Miro Cerar, ki je marca lani zaradi dogodkov v povezavi z drugim tirom odstopil s položaja premierja, je v Bruslju izpostavil skrbi zaradi sprememb stališča do sodelovanja s partnerskimi državami, s čimer se je Slovenija znašla na spolzkem terenu, a obenem izrazil upanje in vero v to, da bo projekt uspel. Cerar si želi, da bi EIB Sloveniji namenila ugodno posojilo.

Kot je povedal Cerar, je njegova vlada pripravila jasno finančno shemo brez državnih jamstev, ob sodelovanju s partnerskimi sosednjimi državami in s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev, ki jo je takrat v celoti sprejela tudi EIB, zapletov niso pričakovali, vse je bilo dogovorjeno, je izpostavil.

Stvari se po njegovih besedah z novo vlado znova odpirajo in Cerar se boji, da je k temu prispevalo drugačno stališče do sodelovanja s partnerskimi državami. V primeru sodelovanja s partnerskimi državami ima projekt jasnejšo evropsko razsežnost in ga morajo institucije EU bolj podpirati, je ponazoril. "Če se država osami in gre sama, pa mora sama zagotoviti jamstva. Priznam, da me to skrbi, čeprav upam in verjamem, da nam lahko uspe," je poudaril.

Pri EIB naj bi si namreč želeli, da bi Slovenija za posojilo jamčila z državnim poroštvom, čemur se poskušajo izogniti na infrastrukturnem ministrstvu. Alenka Bratušek je že konec lanskega leta izrazila upanje, da bi poroštvo za posojilo poskušali pridobiti prek Evropskega sklada za strateške naložbe. "Komisija bi morala razumeti, da je zavarovanje preko Junckerjevega sklada vsaj enakovredno državnemu zavarovanju," je takrat povedala ministrica.

Strah pred ponovitvijo scenarija TEŠ 6

Možnost, da bi se ponovila zgodba šestega bloka termoelektrarne Šoštanj, buri strahove že dalj časa. Nekdanji minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je v času ministrovanja celo dejal, da je bolje vnaprej računati z višjimi stroški, da se ne bi ponovila zgodba Teš 6. Takratni minister je napovedal, da bo drugi tir stal manj kot milijardo. Toda podobno kot pri Tešu se je tudi v primeru drugega tira strošek gradnje spreminjal. Govorilo se je o 800 milijonih, nato je bila uradna izhodiščna cena 1,4 milijarde evrov, potem so jo oklestili na 1,2 milijarde, zmanjšali na 984 milijonov in zasidrali pri 961 milijonih evrov brez že porabljenega denarja za zemljišča in dokumentacijo. Uradno 2TDK navaja, da je celoten znesek financiranja v tekočih cenah brez DDV 1,194 milijarde evrov (od tega 1,15 milijarde za stroške gradnje).

Pritisk na EIB in interesi drugih držav

Spomnimo, na začetku aprila je predsednik civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič naslovil dolgo pismo na predsednika uprave EIB Wernerja Hoyerja in člane uprave ter jih pozval, naj ne odobrijo posojila Sloveniji. Kovačič je opozoril na "visoka korupcijska tveganja, ki jih ni mogoče spregledati", kršitve pravnega reda Slovenije in Evropske unije, postopkovne kršitve ter kršitve okoljskih direktiv EU. V primeru odobritve posojila Kovačič napoveduje pritožbo na sodišču Evropske unije v Luksemburgu ter evropskem varuhu človekovih pravic.

V javnosti se že nekaj časa pojavljajo ugibanja o drugih razlogih za odložitev odločanja. Siol je poročal, da naj bi projekt ovirale nekatere države, ki si te gradnje ne želijo, saj da predstavlja konkurenco njihovim logističnim potem. Šlo naj bi za Italijo, eno od štirih evropskih držav, ki imajo v lastni največji delež EIB, in njene strateške interese v pristanišču Trst. Vili Kovačič je tudi večkrat javno zagrozil, da bo nagovoril italijanske politične predstavnike, da ne podajo novega soglasja za dvojni novi tir. Da obstajajo pritiski iz nekaterih vplivnih evropskih krogov, ki želijo projekt drugega tira ovirati in ustaviti, so potrdili tudi na ministrstvu za infrastrukturo.

Pripravljalna dela za drugi tir med Divačo in Koprom so medtem že stekla. Prejšnji teden se je iztekel razpis za gradnjo mostov in galerije Glinščica, razpisi za glavna gradbena dela pa naj bi bili objavljeni do konca leta.