"Ker je zelo malo možnosti, da bi Slovenija in Hrvaška vprašanje meje rešili z dvostranskimi pogajanji oziroma da bi našli nek drug sporazum namesto sporazuma Drnovšek-Račan, bi bilo bolje, da se državi odločita za nevtralno institucijo, ki bo razsodila na podlagi vseh dosedanjih dejstev, in da to storita čimprej," je ob robu srečanja srednjeevropskih predsednikov v Zagrebu dejal predsednik Janez Drnovšek.
O morebitni arbitraži oziroma, kot je dejal, o tem, da se vprašanje meje prenese na tretjo stran, nevtralno institucijo, se je ob robu srečanja pogovarjal s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem. "O tem, kateri instituciji, na kak način, kakšna arbitraža, o tem pa bodo seveda morali, če se bosta za to odločili obe strani, teči posebni pogovori. Možnosti je več," je dodal.
Poudaril je, da je že v preteklih letih večkrat ocenil, da je arbitraža ena od možnosti in da je ne gre odklanjati. Po njegovih besedah je bila "arbitraža že zelo blizu," in sicer še pred sporazumom o meji, ki sta ga leta 2001 sklenila s takratnim hrvaškim premierom Ivico Račanom. "Na slovenski strani smo bili že zelo na tem, da jo formalno predlagamo," je dodal.
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je po srečanju s kolegom iz BiH Ivom Mirom Jovićem potrdil srečanje z Drnovškom novembra letos, dodal pa, da se bosta s slovenskim predsednikom verjetno sešla nekje na meji in da danes o morebitni arbitraži nista govorila.
Evropa se mora širiti
"Evropa brez nadaljnje širitve pomeni nove delitve, pomeni, da se bo čez 20 let delila na Evropo blaginje in Evropo revščine, družbenih napetosti ter možnih mednacionalnih ali regionalnih spopadov," je na 12. srečanju srednjeevropskih predsednikov opozoril Drnovšek. Pri tem je izpostavil nujnost nadaljnje širitve Evropske unije na njene sosede, tako na države Zahodnega Balkana kot tudi države, kot sta Moldavija in Ukrajina.
Trdnjava Evropa ni mogoča, je poudaril Drnovšek in dodal, da mora Unija razširiti blaginjo v sosednje države in biti pozitivni dejavnik v mednarodni politiki. Iskati mora rešitve za največje izzive prihodnosti, za zmanjševanje revščine, podnebne spremembe in zagotoviti stabilnost za ves svet. To ni moč storiti le za nekatere države in en del sveta, je še poudaril v razpravi na temo "Kako dokončati proces evropskih integracij".
Slovenija podpira vstop Hrvaške in Turčije v EU
Slovenija podpira odločitev Evropske unije za začetek pristopnih pogajanj s Hrvaško. Hrvaška je naša soseda, slovenski vitalni interes pa je njen razvoj, blaginja ter evropska perspektiva, je dejal Drnovšek in izrazil zadovoljstvo, ker bo po Sloveniji tudi druga bivša jugoslovanska republika postala članica EU. S tem je unija pokazala, da vrata ostajajo odprta in da ostaja evropska perspektiva še naprej odprta za države nekdanje Jugoslavije in tudi druge države.
Kot modro je pozdravil odločitev Evropske unije, da začne pristopna pogajanja tudi s Turčijo, saj gre za pomembno državo. Njen vstop kot prve muslimanske države bi po njegovi oceni pomenil prednost za unijo, je dejal Drnovšek na nekatera dvome v Evropi, če bo Ankara na koncu tudi uspela postati članica. Vrata EU morajo ostati odprta in nuditi evropsko perspektivo tudi drugim sosednjim državam EU, drugim bivšim republikam nekdanje Jugoslavije, pa tudi državam, kot sta Moldavija in Ukrajina, je še dejal Drnovšek.
Mesić: Evropa se mora združiti
"Evropa je v zaključni fazi procesa združevanja, ko se pojavljajo dvomi, ali ga je treba nadaljevati, s kakšno hitrostjo in s kakšnim ciljem. Vprašanja so legitimna, odgovor pa je jasen - proces združevanja je treba nadaljevati in končati, njegova hitrost pa mora biti odvisna samo od hitrosti, s katero države kandidatke izpolnjujejo evropske standarde," je dejal Mesić.
Pred zbranimi predsedniki in visokimi predstavniki 14 držav je hrvaški predsednik izrazil razumevanje za strah pred nadaljnjo hitro širitvijo Evropske unije, poudaril pa, da se od poti ne sme odstopiti. Kot je dejal, se zdaj Evropa prvič združuje s svobodno izraženo voljo držav in narodov in ne s silo, zato ne pride v poštev, da bi bil zaradi pomanjkanja poguma ali vizije kake politične elite, neinformiranosti ali predsodkov ta veličastni projekt postavljen pod vprašaj.
Predsednik hrvaškega sabora Vladimir Šeks pa je izpostavil, da so na Hrvaškem dobro sprejeli nedavni začetek pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo, celo do te mere, da se je podpora javnosti vključitvi v EU povečala za kar 20 odstotkov. Vstop Hrvaške v to sklepno fazo priključevanja pomeni tudi spodbudo za druge države na območju, je še poudaril in izpostavil, da Hrvaška podpira reformne procese v vseh teh državah, saj so nujne, treba pa jih je izvajati v dobro državljanov. Po njegovih besedah je sabor že opravil velik del dela pri usklajevanju z evropsko zakonodajo. "Zavedamo se, da je pred Hrvaško zgodovinska priložnost, ki je ne smemo zamuditi," je pristavil.
Hrvaški premier pa je izpostavil, da pomeni srečanje srednjeevropskih predsednikov posebno priznanje Hrvaški, saj poteka neposredno po odločitvi EU za začetek pristopnih pogajanj z Zagrebom. Pomeni pa tudi priložnost za še izrazitejše izoblikovanje glasu Srednje Evrope in za razpravo o širitvi Unije. Kot je poudaril, je stališče hrvaške vlade, da treba širitev nadaljevati, dokler ne bo v ta proces vključeno celotno geografsko območje Evrope, še posebej njen jugovzhodni del.
