
Na podlagi pogovorov, ki jih je opravil tako s pravnimi strokovnjaki kot tudi z vrsto politikov različnih strani Drnovšek ocenjuje, "da bi bilo treba urediti vse, kar je možno, da kljub vsemu, do tega referenduma ne bi prišlo. Mislim, da bi morali najti pravni način za umik tega zakona in da bi morala koalicija takoj začeti resne pogovore z opozicijo o sistemskem zakonu, s katerim bi dokončno presekali in razrešili to vprašanje" je povedal Drnovšek.
Predsednikov razmislek gre predvsem v smeri, da bi državni zbor umaknil tehnični zakon o izbrisanih, ustavno sodišče pa začasno zaustavilo priprave na referendum in tako politiki dalo čas za dogovor.
"Če ne, bomo lahko imeli referendum, ki bo, absurden in nesmiseln, in potem v zaostrenem ozračju ponovno dogovarjanje o sistemskem zakonu o izbrisanih z možnostjo ponovnega referenduma. Vse to pa se bo dogajalo v volilnem letu. Mislim, da razmere terjajo zdrav razum, da se ustavijo konji, se naredi razmislek in začne nek normalen dialog," je še dodal Drnovšek.
Predsednik države je na koncu še ugotovil, da je čedalje manj pripravljenosti na iskanje rešitev, ki bi bile sprejemljive za večino političnega prostora in večino slovenskih državljanov, ter v duhu ustavne odločbe.
Možno rešitev Drnovšek vidi tudi v umiku tehničnega zakona o izbrisanih v državnem zboru, od ustavnega sodišča pa pričakuje, da bo ustavilo priprave na referendum in politiki dalo čas za dogovor.
Prekinili sejo o izbrisanih
Predsednik parlamentarnega odbora za notranjo politiko je današnjo sejo zaradi postopkovnih razlogov začasno prekinil.
Odbor se še ni opredelil do zahteve skupine 33 koalicijskih poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem (ZLSD) za oceno ustavnosti odloka, s katerim je državni zbor razpisal naknadni zakonodajni referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih.
Predsednik odbora Maksimiljan Lavrinc (LDS) je namreč sejo zaradi postopkovnih razlogov začasno prekinil. Člani odbora se bodo tako znova sešli, ko naj bi dobili tudi pisno mnenje vlade k obravnavani zahtevi skupine poslancev.

Čeprav je bila seja dokaj formalna, poslanci so namreč z večino glasov podprli stališče zakonodajne praven službe, pa je nekaj hude krvi povzročilo razumevanje teksta, v katerem je med drugim zapisano: "Menimo, da sam odlok o razpisu referenduma, kot akt državnega zbora, ne v materialnem ne v formalnem pogledu ni v nasprotju z ustavo." Po seji se je namreč med nekaterimi akterji razvila polemika.