Po njegovem bi tudi notranjepolitične konflikte, povečal nestrpnost ter zmanjšal zunanjepolitični ugled države. Po njihovem mnenju bi se omenjeni referendum sprevrgel v referendum o izbrisanih in njihovih človekovih pravicah, kar je ustavno nedopustno. "To pa mora predstavljati pomemben argument tudi za ustavno sodišče, ki bo presojalo o ustavnosti odloka o razpisu tega referenduma," so sporočili iz urada predsednika republike.
Po mnenju Drnovška bi bilo treba vse napore usmeriti v iskanje pravnega in političnega konsenza za izhod iz nastale situacije. "Priložnost za iskanje širokega pravnega in političnega konsenza pa se ponuja pri pripravah in sprejemanju t.i. sistemskega zakona o izbrisanih, ki bi na celovit način in v duhu ustavne odločbe uredil položaj izbrisanih. Tak zakon bi morali sprejeti čimprej, na tak način pa bi lahko izšli iz pravne in politične zmede, ki je nastala v zadnjih mesecih."
Srečanja pri Drnovšku so se poleg Bohinca udeležili tudi nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek, Rajko Pirnat s Pravne fakultete v Ljubljani, predsednik Slovenskega panevropskega gibanja in prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta France Bučar, docent na ljubljanski pravni fakulteti Miro Cerar ter direktor Inštituta za narodnostna vprašanja Mitja Žagar.
