Gospod predsednik, kako ste doživeli atentat na srbskega predsednika vlade Zorana Đinđića. Pričakoval bi, da ste po izkušnji v Beogradu zadevo vzeli precej osebno.
To je res tragičen dogodek, šok. Poznal sem gospoda Đinđića, večkrat sva se srečala in zelo sem ga cenil. Mislim, da je bil zelo odločen reformator in v bistvu zelo pogumen. Navsezadnje je to plačal s svojim življenjem. Ampak to je slabo. Slabo za Srbijo, Črno goro, za novo državo. Predvsem pa za Srbijo in težko ga bo nadomestiti.
V Srbiji so uvedli izredne razmere, nekatere sosednje države so poostrile ukrepe na mejah. Kakšne bodo posledice atentata za samo Srbijo pa tudi za celotno jugovzhodno regijo?
Kar zadeva celo regijo, to vrača v ali pa ponovno opozarja na neko nestabilnost. Mislim da to dejanje samo kakšnih širših posledic ne bo imelo. Vsekakor pa ne prispeva k konsolidaciji regije, k stabilizaciji, za kar si vsi že ves čas prizadevamo. Hkrati pa kaže na to, da naše širše sosedstvo, če tako rečem, še vedno ni stabilno in da včasih tudi naše predstave o tem, kako je svet okrog nas že zelo varen, ne držijo.
Smo teden dni pred referendumoma o Natu in EU. Zadnji rezultati raziskav, predvsem Slovensko javno mnenje, so ugodni. Kakšen izid referenduma vi osebno pričakujete?
Jaz upam, da bo izid pozitiven za oba referenduma, EU in Nato. Navsezadnje si prizadevamo že vse od osamosvojitve naprej. Veliko aktivnosti smo izvedli v tej smeri, sam kot predsednik vlade sem bil deset let zelo angažiran na teh projektih. Vsekakor mislim, da bi ena ali druga odločitev, torej da za eno in drugo institucijo, zelo pomembno utrdila položaj Slovenije, povečala našo varnost, po eni strani, in nam dala neke širše perspektive v Evropi in v svetu, pa tudi večjo vlogo.
Včeraj ste na svetu za nacionalno varnost govorili tudi o pripravah na vojno v Iraku. Lahko se zgodi, da bo referendum o Natu in EU padel ravno v čas začetka ameriške intervencije v Iraku. Kaj bi to pomenilo?
To je možno. To bi seveda pomenilo, da je izbrani termin na žalost padel v precej – lahko bi temu rekli – nenormalne razmere. Čeprav je težko napovedati, kakšen vpliv bo to imelo na sam referendum. Prav bi bilo, da bi se ljudje ob tem zavedli, da je ta svet seveda še vedno zelo nevaren in da je za majhno državo, kot je Slovenija, bolje biti v neki širši obrambni zvezi.
Ob tem se je večkrat postavilo vprašanje odnosa do ZDA, odnosa do Evrope. Američani so nas prosili za prevoz orožja in opreme. Naš politični vrh pa čaka na odločitev Varnostnega sveta. Bi to lahko vplivalo morebiti na ameriški kongres, ker pač nekako čakamo?
Odnos z ZDA je seveda za nas pomemben. Gre za strateško partnerstvo in ZDA so navsezadnje že doslej zagotavljale našo varnost s svojo intervencijo in prisotnostjo na Balkanu. Tudi v prihodnje jo lahko in mi bomo poskušali ta odnos obvarovati. V tej situaciji pa se bomo odločali glede na to, kako se bo vse odvijalo. Vsekakor bi raje videli, in ne samo raje videli, zelo si želimo, da bi bila sprejeta odločitev v okviru Varnostnega sveta. To bo lažje za vse, navsezadnje tudi za nas in za naše opredelitve. Mislim, da je v takšni situaciji treba voditi neko previdno politiko in ne pokvariti zavezništev, ne evropskih in ne ameriških.
