Načrt za rešitev vprašanja Kosova je dober, premišljen in v korist obeh strani, je poudaril predsednik Janez Drnovšek, ki je oblikoval predlog za rešitev statusa pokrajine. Nadaljnje odlaganje problema, pravi, ne bi nikomur koristilo, vsiljevanje rešitve, po kateri bi bila Kosovo in Srbija v isti državi, pa ne bi bilo produktivno, saj bi vodilo v napetosti.
"Prav in odgovorno je, da se vključimo v reševanje te problematike," je prepričan Drnovšek. Kot je poudaril, se Slovenija ne poteguje za to, da bi vodila pogajanja ali bila akter v njih, želi le pomagati k dosegi dolgoročne rešitve in stabilnosti na Kosovu. Neformalno srečanje najvišjih političnih predstavnikov Srbije in Kosova v Sloveniji, ki ga je nedavno predlagal Drnovšek, pa bi bilo po mnenju predsednika koristno za ustvarjanje pozitivnega ozračja.
Načrt se lahko še spremeni
Predsednik je pričakoval burne odzive na svoj predlog, je pa poudaril, da so politiki reagirali na način, ki ne prinaša rešitve. Drnovška ne skrbi, da bi s predlogom rešitve za Kosovo ogrozil slovenske investicije v Srbiji in Črni gori. Na vprašanje, če je po petkovem obisku njegovega svetovalca za zunanjo politiko Iva Vajgla v Beogradu prišlo do sprememb v načrtu, pa je predsednik odgovoril, da načrt ostaja, spremembe pa so še možne.
Predsednik je pričakoval burne odzive na svoj predlog, je pa poudaril, da so politiki reagirali na način, ki ne prinaša rešitve. Drnovška ne skrbi, da bi s predlogom rešitve za Kosovo ogrozil slovenske investicije v Srbiji in Črni gori. Na vprašanje, če je po petkovem obisku njegovega svetovalca za zunanjo politiko Iva Vajgla v Beogradu prišlo do sprememb v načrtu, pa je predsednik odgovoril, da načrt ostaja, spremembe pa so še možne.
Drnovšek se je sešel tudi z veleposlaniki članic Evropske unije ter kandidatk za članstvo v povezavi. Kot je povedal na novinarski konferenci, je v pogovorih poudaril točke, ki so po njegovem pomembne za EU in sogovornikom predstavil načrt za Kosovo.
Kot bistvena elementa svojega načrta je Drnovšek izpostavil, da bi morali srbski manjšini v pokrajini zagotoviti mirno in dostojno življenje, srbskim spomenikom na Kosovu pa eksteritorialni status. Srbska manjšina bi morala tako po mnenju predsednika dobiti ustrezen status ter stalno zastopstvo v parlamentu in vladi. Ta elementa sta ključna za Srbijo, predlog pa bi po besedah slovenskega predsednika lahko predstavljal temelj za sodelovanje srbske in albanske skupnosti na Kosovu.
Mednarodna skupnost naj bi po besedah predsednika ostala na Kosovu, dokler ne bi bilo zagotovljeno normalno sobivanje Srbov in Albancev in šele takrat bi Kosovo postalo mednarodnopravni subjekt. Kot je pojasnil Drnovšek, njegov načrt predvideva, da bi mednarodna skupnost na območju ostala še pet let. V tem obdobju bi izvajali razvojni načrt, ki bi ga skupaj z mednarodnimi finančnimi institucijami pripravila Evropska unija.
"S tem bi opravili s stopicanjem na mestu in bi lahko šli naprej," je prepričan Drnovšek. Kot je poudaril, je bilo glede problema Kosova izgubljenega že preveč časa. Pojasnil je, da je mednarodna skupnost na Kosovu že od leta 1999, razmere pa se v tem času niso bistveno spremenile - ni pravega gospodarskega razvoja, kakovost življenja stagnira, brezposelnost pa je visoka. Mednarodna skupnost se glede Kosova po njegovem trenutno ukvarja z vprašanji, ki niso bistvenega pomena za dolgoročno rešitev problema, kot je denimo način, kako začeti pogajanja.
Razlika med njegovim in predlogom rešitve za Kosovo, ki ga je dal ameriški državni podsekretar Nicholas Burns, je po besedah Drnovška v tem, da njegov načrt vsebuje element eksteritorialnosti ter določa časovni okvir. Drnovšek je s svojo pobudo v četrtek seznanil generalnega sekretarja ZN Kofija Annana in predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, odgovorov pa še ni dobil. To ga sicer ne preseneča, saj se mednarodne institucije po njegovih besedah ne odzivajo tako hitro.
VS ZN dal zeleno luč za začetek pogajanj
Varnostni svet Združenih narodov je dal zeleno luč za začetek pogovorov o prihodnjem statusu Kosova, je sporočil veleposlanik Romunije pri ZN Minnea Motoc. Kot je še dodal veleposlanik države, ki ta mesec predseduje VS ZN, se VS strinja z mnenjem posebnega odposlanca generalnega sekretarja ZN za Kosovo, norveškega diplomata Kaija Eideja, da je napočil čas za naslednjo fazo v političnem procesu.
Eide je sicer v svojem poročilu razločno pojasnil, da na Kosovu niso povsem izpolnjeni standardi, ki jih je mednarodna skupnost sprva sicer opredelila kot pogoj za odprtje razprave o prihodnjem statusu pokrajine. Eide je pozneje večkrat izpostavil, da nikoli ne bo pravšnjega trenutka za začetek pogajanj in da ne bi bilo kakšnega posebnega napredka v smislu uresničevanja standardov, če bi jih preložili za nekaj mesecev.
Beograd je Eidejevo poročilo
ocenil kot "do zdaj najbolj objektivno in najbolj resno" in prav zato
sprva ni prikrival razočaranja, ker je Annanov odposlanec vseeno priporočil
začetek pogajanj. Delegacijo SČG na zasedanju vodi srbski premier Vojislav
Koštunica, ki je na zasedanju poudaril, da bi morali okvir in mandat pogovorov
o prihodnjem statusu Kosova definirati kot pogovore o statusu pokrajine znotraj
mednarodno priznane države SČG. Srbija se zavzema za kompromisno rešitev, je
dejal Koštunica, od rešitve vprašanja statusa Kosova pa po njegovem ni odvisna
le prihodnost njegove države, temveč tudi prihodnost cele Evrope.
Oblasti na Kosovu, vključno s predsednikom in premierom, Ibrahimom Rugovo in Bajramom Kosumijem so že Annanovo priporočilo za odprtje pogajanj ocenile "kot začetek najpomembnejšega obdobja v zgodovini pokrajine in procesa, ki odpira možnosti za ustanovitev države Kosovo". Sicer tudi v Prištini ne tajijo, da je treba še veliko narediti, da bi Kosovo našlo svoje mesto v združeni Evropi.
