Drnovšek je izrazil pričakovanje, da bosta nadaljevala reševanje problemov s trendom in tempom, ki sta ga začrtala v tem mandatu. Po zelo uspešnem startu pred natanko letom dni na Reki, ko sta premiera objavila, da sta rešila dve od treh spornih vprašanj med državama, se trenutno zdi, da se slovensko-hrvaški odnosi slabšajo.
Drnovšek v pismu poudarja, da je Slovenija svoje obveznosti izpolnila v skladu z dogovorom. To velja za sporazuma o meji in jedrski elektrarni Krško, kjer je slovenska stran doslej izpolnila vse dogovorjeno. Na koncu pisma premier še izraža upanje, da se bo Hrvaška čim hitreje vključevala v evroatlantske integracije in Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini (CEFTA).
OZP podprl ratifikacijo pogodbe o NEK
Odbor DZ za zunanjo politiko je danes, po sicer burni, večurni razpravi, podprl ratifikacijo pogodbe o nuklearni elektrarni Krško. Čeprav so štirje poslanci opozicijske SDS in Nove Slovenije ter dva poslanca koalicijske SLS, pred glasovanjem zapustili sejo, je odbor pogodbo o nuklearki sprejel in enako predlagal državnemu zboru.
Po ratifikaciji pogodbe o NEK lahko Slovenija vseeno odkupi hrvaški delež krške nuklearke, je opozoril slovenski zunanji minister Rupel, ki je že včeraj poslal pismo hrvaškemu zunanjemu ministru Piculi. "V zadnjem času so odnosi med državama pod ravnjo pričakovanj slovenske in hrvaške politične javnosti", piše Rupel, ki tudi pričakuje,da bosta tako Zagreb kot Ljubljana ratificirali sporazum o meji. Dimitrij Rupel je v pismu hrvaškega kolego še opomnil, da so dobri odnosi med državama slovenska prioriteta, dokaz za to pa je dosledna slovenska podpora hrvaški v mednarodnih organizacijah.
Ekološka peticija za zaprtje Krškega
Prostovoljno združenje hrvaških državljanov je danes v Zagrebu začelo zbirati podpise za razpis referenduma o zaprtju jedrske elektrarne Krško. V peticiji zahtevajo, da naj sabor ne ratificira podpisanega sporazuma o nuklearki ter da naj se denar, namenjen njeni obnovi in razgradnji, uporabi za izkoriščanje alternativnih virov električne energije. Razlog za zbiranje podpisov je v glavnem ekološki, saj pobudniki zagovarjajo alternativne načine za pridobivanje energije kot so elektrarne na veter in na sonce.
Kot so povedali pobudniki referenduma, Hrvaška štiri leta ni rabila električne energije, zato od Slovenije zahtevajo povračilo. Zahtevajo tudi zaprtje jedrske elektrarne Krško, saj radioaktivni odpadki niso samo njihov problem, temveč problem vsega sveta. Obenem pa pobudniki poudarjajo, da vse države zapirajo nuklearke, ter da obstaja dovolj rek, na katerih bi lahko gradili hidroelektrarne.
Organizatorji morajo za referendum sicer po ustavi zbrati 300 tisoč podpisov. Razpis referenduma pa trenutno omenja le hrvaška ustava, medtem ko zakon o izvedbi referenduma še ni bil sprejet. Poleg tega pa na Hrvaškem, razen ob osamosvojitvi, še ni bil razpisan niti en referendum.
