Drnovšek: 'Optimistično, a previdno'

Predsednik republike Janez Drnovšek je danes obiskal Maribor in se v Koblarjevem zalivu, kjer so našli prvega laboda, okuženega s ptičjo gripo, o ukrepih na tem območju pogovarjal s tamkajšnjim županom Borisom Sovičem in vodji pristojnih regijskih služb. Kot je povedal po pogovorih, se je seznanil s prizadevanji za preprečitev širjenja virusa ter se prepričal, da so vodstvo občine in pristojne službe k stvari pristopili zelo resno.

Drnovšek je povedal, da je po eni strani dobro, da smo optimisti in verjamemo, da ne bo prišlo do poslabšanja razmer, po drugi pa moramo biti pripravljeni na to, da bi se to lahko zgodilo. Po njegovem mnenju je v urbanih središčih težko popolnoma nadzorovati razmere in preprečiti, da bi prišlo do preskoka virusa iz divjih ptic na domačo perutnino.

"V trenutku ko bi do tega prišlo, je tveganje precej večje, saj z domačo perutnino upravljajo ljudje. V tem primeru lahko postanejo razmere dosti bolj kritične," je še povedal slovenski predsednik in dodal, da se virus postopno širi po vsem svetu, zato so pričakovanja, da se bo kar naenkrat ustavil in umaknil nekoliko preveč optimistična.

Župan Sovič je Drnovšku povedal, da so pristojne službe med seboj dobro koordinirane, vendar je potrebno z aktivnostmi nadaljevati tudi v prihodnje. Po njegovih besedah je Maribor v nekoliko specifičnem položaju, ker je to verjetno edina urbana sredina v Evropi, ki je v območju virusa.

"Sredi mesta je velika jata prostoživečih ptic, zato moramo biti še toliko bolj pazljivi. Zelo pomembno je, da vsak posameznik naredi vse, kar je potrebno, da se zaščiti pred nevarnostjo prenosa virusa," je dejal Sovič in dodal, da je zelo pomembna tudi tesna koordinacija med ministrstvi. Omenil je zelo korektno komunikacijo z vodji posameznih služb, po njegovem mnenju pa bi se morali tudi posamezni ministri bolj vključiti v to, da bi več naredili na področju preventive.

Drnovšek obiskal tudi azil za živali

v okviru današnjega obiska v Mariboru obiskal tudi zavetišče za živali v Zrkovcih pri Mariboru, potem ko so se nanj zaradi težav v odnosih z mariborsko mestno občino obrnili člani Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor, pod apel pa se je podpisalo tudi veliko število poslancev državnega zbora. Drnovšek je po pogovorih povedal, da težko ocenjuje zgodovino zapletov v zvezi z azilom, kot ljubitelj živali pa bi si zanje v Zrkovcih želel boljše pogoje.

Kot je dejal Drnovšek, je dobil kar nekaj pisem v tej zvezi, vendar z različno vsebino. Nekateri so se zavzeli za azil, drugi občani pa predvsem opozarjajo na pogoje, ki jih imajo tukaj živali, saj zanje naj ne bi bilo najbolje poskrbljeno. "Kot ljubitelj živali bi si gotovo želel, da bi te imele nekaj več prostora ter da bi imele več sprehodov," je dejal predsednik.

Sicer pa je Drnovšek dal prav skupini poslancev, med njimi je največ članov Slovenske nacionalne stranke, ki so opozorili na določila obstoječega pravilnika, ki ga je izdala ministrica za kmetijstvo, v njem pa so predvideni zelo okrutni načini ubijanja živali tako v azilih kot tudi v drugih primerih. "Podpiram njihovo namero, da predlagajo spremembo zakona o zaščiti živali," je dejal Janez Drnovšek.

Mariborski župan Boris Sovič, ki je prav tako obiskal zavetišče, je dejal, da je potrebno živalim zagotoviti boljše pogoje kot jih imajo trenutno v Zrkovcih. Občina je zaenkrat pogodbo za opravljanje naloge azila sklenila z zasebnim zavetiščem v Dramljah, zavedajo pa se, da je to le začasna rešitev.

Župan meni, da bi bilo najboljše zavetišče urediti na obstoječi lokaciji, vendar se je v 15 letih izkazalo, da je to skoraj nemogoče, zato bi bilo potrebno izbrati novo lokacijo. Tisti, ki takšne predloge ves čas zavračajo, po njegovih besedah ne morejo storiti veliko koristnega za živali, zato bo potrebno najti skupni jezik. V zvezi z zemljiščem je povedal, da se je na razpis prijavilo precej lokacij, zato verjame, da s tem v sodelovanju z društvom ne bi smelo biti težav.

Predsednik društva Erik Tetičkovič se ne strinja, da je bila na občinski strani doslej pokazana kakršnakoli dobra volja. Po njegovih besedah društvo ni nikoli zavračalo nove lokacije, vendar pa bi se s tem agonija za živali podaljšala za dve ali tri leta. Kot primer evropskega reševanja zapuščenih živali je Tetičkovič navedel Dunaj, kjer naj bi bil azil v središču mesta, pa vendar tam nikogar ne moti. V društvu niso nikoli zanikali prizadetosti bližnjih stanovalcev, prizadevali so si tudi s postavitvijo protihrupne zaščite, a jim pri pridobivanju dokumentacije ni bilo ugodeno.