Premiera bosta pred srečanjem pri koalicijskih strankah in opoziciji skušala ugotoviti, kakšne so možne rešitve za vprašanje parafiranega sporazuma o meji med državama, za katerega je na hrvaški strani še manj možnosti za ratifikacijo v parlamentu kot lani. Drnovšek je dejal, da sta se z Račanom v zadnjem času kar petkrat po telefonu pogovarjala o spornih temah, ki zadevajo obe državi. Dodal je še, da sta tako Slovenija kot Hrvaška že dosegli politično zrelost, da uskladita nesoglasja.
Drnovšek je ponovil slovenska stališča, ki so: poskušati najti konsenz o že parafiranem sporazumu o meji, zamrznitev sporazuma za nedoločen čas in tretja, zadnja opcija, arbitraža.
Drnovšek je kot možno rešitev navedel zamrznitev vprašanja, kot zadnjo pa arbitražo, katere predmet bi bila celotna meja med državama, v njej pa bi imel težo tudi parafirani mejni sporazum. Poudaril je, da sta omenjeni sporazum na isti dan potrdili in predstavili obe vladi, in ni bil "samo parafiran s strani naših uradnikov, kot je včasih slišati".
Premier, ki je z obžalovanjem ugotovil, da so odnosi med državama slabši kot kadarkoli po osamosvojitvi obeh držav, je dodal, da sta se z Račanom dogovorila, da si bosta vladi še naprej prizadevali za umirjanje razmer, za katere je trenutno značilno eskaliranje incidentov, zaostrovanja medijskih pogledov in izjav politikov ter za vzpostavitev ozračja za iskanje normalnega dialoga med državama in reševanje odprtih vprašanj.
Z Račanom sta po telefonu govorila tudi o primeru piranskega svetnika Joška Jorasa, ki je v puljskem zaporu od 21. avgusta. Kot je dejal premier, je Račana pozval, naj se problem čimprej reši, saj gre za "povsem nepotrebne aktivnosti". Poudaril je, da v primeru, če parafirani sporazum o meji ne velja, ni sporna samo meja na morju, ampak tudi na kopnem. Kot primer je navedel zaselke ob Dragonji, kjer živi tudi Joras, kjer sta obe strani od osamosvojitve izvajali suverenost in se dogovorili za status quo. "Torej tudi če bi govorili eventualno o arbitraži, sta obe ti vprašanji predmet arbitraže. Ne more biti samo meja na morju predmet arbitraže," je pristavil. Pojasnil je še, da se je za plačilo kazni za Jorasa slovenska vlada odločila, ker gre za enkraten primer, ki je rezultat neopredeljene meje in incidentne situacije, in ker je ocenila, da mora pomagati slovenskemu državljanu.
Tudi koalicijske stranke o odnosih s Hrvaško
Predsedniki koalicijskih strank, Borut Pahor iz ZLSD, Franci But iz SLS in Anton Rous iz DeSUS-a, so se na predlog premiera Drnovška popoldne v vladni palači srečali na sestanku. Tema pogovora so bili odnosi med Slovenijo in Hrvaško. V sporočilu za javnost urada predsednik vlade so po sestanku zapisali, da je bila koalicija že doslej enotna pri reševanju odprtih vprašanj v odnosih s Hrvaško, tudi pri sprejemanju mejnega sporazuma, in bo, sodeč po današnjem razgovoru, enotna tudi naprej. Vlada bo, kot še piše v sporočilu za javnost, proučila vse opcije razreševanja odprtih vprašanj in v dialog poskušala pritegniti tudi opozicijske stranke.
Predsednik ZLSD Borut Pahor pravi, da je ključna ugotovitev današnjega sestanka, da je sporazum Račan – Drnovšek stvar, na kateri Slovenija vztraja. "Sedaj je potrebno aktivno poiskati rešitve, da do incidentov v Piranskem zalivu v prihodnje ne bi več prihajalo, pri čemer pa, po mnenju Združene liste, ni mogoče odstopit od sporazuma Drnovšek – Račan tudi na slovenski strani. To je lahko suverena pravica hrvaške strani, ampak če bo prišlo do arbitraže, mora biti sporazum Drnovšek – Račan sestavni del te arbitraže," pravi Pahor.
Predsednik SLS Franci But pa je po sestanku povedal, da je potrebno ponovno ugotoviti, kakšne so možnosti za ratifikacijo sporazuma, kar bi bil po njegovem mnenju dober način reševanja tega vprašanja, hkrati pa se je treba aktivno pripravljati tudi na druge možne rešitve. Potem ko je bilo po zadnji seji izvršilnega odbora SLS rečeno, da bo stranka koalicijskim partnerjem predlagala umik že parafiranega sporazuma in začetek novih pogajanj s Hrvaško, je But danes pojasnil, da se mora država pripraviti na različne možnosti in da so v stranki govorili tudi o možnosti obnove pogovorov. Obnova pogovorov pa po njegovih besedah ne pomeni nujno umik dokumenta. "Ta dokument seveda potem nima svoje operativne vrednosti, ker tudi če se odločiš za arbitražo, se moraš dogovoriti, o čem bo arbitraža tekla," je še dodal But.
