Slovenija

Drnovšek odgovarjal poslancem

Ljubljana, 21. 05. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Predsednik vlade Janez Drnovšek je odgovarjal na poslanska vprašanja o sanaciji in privatizaciji Banke Koper, domnevni ponudbi za odkup radioaktivnih materialov ter o ratifikaciji slovensko-hrvaškega sporazuma o Nuklearni elektrarni Krško.

Vodja opozicijske poslanske skupine Andrej Vizjak (SDS) je opozoril na vprašanje ratifikacije slovensko-hrvaškega sporazuma o Nuklearni elektrarni Krško. Tako ta kot tudi sporazum o poteku meddržavne meje med Slovenijo in Hrvaško sta bila že pred časom parafirana, nato pa je načrt o rešitvi odprtih vprašanj med državama propadel, saj hrvaška stran ni pokazala pripravljenosti za ratifikacijo sporazumov. Sporazum o NEK je po Vizjakovem prepričanju "evidentno slab in za slovensko stran nesprejemljiv", zato ga je zanimalo, zakaj vlada tako zelo vsiljuje njegovo sprejetje.

Janez Drnovšek
Janez Drnovšek FOTO: 24ur.com

Takšna vprašanja, ki se vlečejo iz preteklosti, so resen preizkusni kamen zrelosti vsake politike, je poslancu pojasnil Drnovšek in zavrnil očitke, da bi bil sporazum slab. V imenu vlade vztraja, da je sporazum pozitiven in naj bi razrešil nekatera odprta vprašanja. Predlagane rešitve so za Slovenijo sprejemljive, sicer vanje sploh ne bi šli, je sporazum zagovarjal premier. Dodal je, da je vlada tako glede nuklearke kot tudi glede vprašanja meje storila vse, kar je bilo v njeni moči, in to na civiliziran način, hrvaška stran pa tega očitno še ni zmožna. Na hrvaški strani je veliko težav, zato je ratifikacija tega sporazuma tam zelo vprašljiva. Slovenska stran je zato hrvaški znova pripravljena ponuditi drugo opcijo, zlasti takšno, da bi Slovenija sama prevzela upravljanje in vodenje NEK ob ustrezni kompenzaciji.

SDS je v nasprotovanju ratifikacije sporazuma o NEK že včeraj prehitela koalicijska stranka SLS, ki zahteva presojo ustavnosti sporazuma. Janez Podobnik je dejal, da bodo kot poslanci predlagali, da državni zbor ali vsaj 30 njegovih članov izkoristi poslovniško možnost in se obrne na ustavno sodišče, da to odloči o vprašanju skladnosti te mednarodne pogodbe z ustavo Republike Slovenije.

Po besedah Andreja Bajuka (NSi) je sanacija in privatizacija Banke Koper najbolj nepremišljen del vladne strategije na področju razvoja bančništva. Konec leta 1993 so bile delnice Splošne banke Koper vredne 13 nemških mark. Tako nizka vrednost je bila posledica obveznosti do kreditov Splošne plovbe Piran v višini več kot sto milijonov ameriških dolarjev. Ko je država prevzela odplačilo 75 milijonov ameriških dolarjev tega dolga, s tem pa v breme vseh slovenskih davkoplačevalcev tudi sanirala Banko Koper, je vrednost njene delnice porasla kar za 70-krat, je podatke nizal Bajuk. Pričakovane koristi od takšne sanacije so med največje delničarje Banke Koper pripeljale Luko Koper, Intereuropo in Istrabenz, ki so svoje delnice prodali italijanski bančni ustanovi San Paolo IMI. Počakali so tri leta, kot je bilo potrebno, da so se lahko izognili plačilu davka na kapitalski dobiček ter bogato zaslužili. Kolikšen je bil zaslužek delničarjev omenjenih treh velikih gospodarskih družb na delnico, ki bo še vrsto let bremenil slovenski proračun, je zanimalo Bajuka.

Drnovšek je najprej ocenil, da gre za precej oddaljen primer, zato bi podrobnejšo utemeljitev lahko podal le pisno. Proces tranzicije oziroma prestrukturiranja slovenskega gospodarstva so spremljali številni posegi države v bančni sistem ali v podjetja, in sicer tam, kjer je po takratni presoji kazalo, da bo državna intervencija pripomogla k boljšemu stanju. Sanacije so bile različno uspešne, je pojasnil Drnovšek, "država pa si ni upala v politiko popolnega neinterveniranja". V večini primerov je intervencija na daljši rok po Drnovškovih besedah zagotovila pozitivno delovanje bank in podjetij, v konkretnem primeru prodaje banke Koper pa je izrazil dvom, "da je mogoče sedaj za nazaj vzpostavljati neko stanje oziroma sprejemati neke retrogradne ukrepe". Pri tem je Drnovšek še ocenil, da je bilo v Sloveniji še sorazmerno malo tovrstnih posegov, kjer je morala država intervenirati. Če pogledamo celoto, je rezultat pozitiven, posamezni primeri pa so lahko tudi manj uspešni, je še priznal predsednik vlade.

Zmago Jelinčič (SNS) pa se je dotaknil delovanja Slovenske obveščevalno varnostne agencije in njenega direktorja Tomaža Lovrenčiča. Slednjemu je Jelinčič sredi aprila "posredoval podatke in fotografije določenih radioaktivnih materialov, ki so bili ponujeni v odkup". Lovrenčič nanje ni odreagiral, zato se vodja SNS sprašuje, kako se bo slovenska vlada opravičila pred svetovno javnostjo. "Teh zadev ni tako malo in so grozljive za obstoj," je nadaljeval opozicijski poslanec in še dodal, da slovenska obveščevalna služba ne sodeluje v evropski varnosti. Ali gre za delovanje proti meni kot poslancu, ali gre za črno trgovino z radioaktivnimi materiali, v katero je vpletena slovenska država ali pa za kakšne zasebne interese, je spraševal Jelinčič.

Premier se je odločno postavil v bran Slovenski varnostno obveščevalni agenciji, ki po njegovih zagotovilih svoje delo opravlja resno, zelo strokovno in korektno ter ima vzpostavljeno izjemno dobro mednarodno sodelovanje. O Jelinčičevi pobudi Lovrenčiču sicer ni bil obveščen, poraja pa se mu vprašanje, kakšna je kredibilnost posameznih najav in kakšna je reakcija. Nobena tovrstna agencija v svetu nima navade, da bi o tem, kako se sooča s takšnimi vprašanji, obveščala medije oziroma javnost, je še odvrnil Drnovšek.