"Po mojem prepričanju, je bil Cvikl zelo kakovosten in strokoven kandidat. Mislim, da imamo zelo malo takšnih strokovnjakov. Predvsem je Cviklovo neimenovanje razočaranje ali presenečenje zato, ker mu je pred glasovanjem v državnem zboru večina poslanskih skupin izražala podporo," je po srečanju premierov štirilaterale na Brdu pri Kranju dejal Drnovšek. Predsednik države je pričakoval, da bi bili lahko kakršnikoli pomisleki glede Cvikla izraženi že na posvetih s poslanskimi skupinami v začetku januarja, a teh ni bilo. Drnovšek upa, da negativna izkušnja z dvema propadlima glasovanjema v državnem zboru ne bo vplivala na kakovostne kandidate, ki bi se želeli prijavili na tretji poziv.
Drnovšek meni, da je bila Cviklova predstavitev dobra, nenazadnje pa je dobil tudi visoko podporo na parlamentarni mandatno-volilni komisiji, kjer so člani s 15 glasovi (in nobenim proti) glasovali za Cvikla. Čeprav je bil Cvikl po Drnovškovem mnenju zelo dober kandidat, za katerega je menil, da bo dobil tudi zadostno podporo v državnem zboru (46 glasov), pa je tajno glasovanje poslancev dalo drugačen rezultat. Po rezultatu lahko celo kdo sklepa, da "strokovnost in morda samostojnost kandidata nista najboljši popotnici za izvolitev v državnem zboru", pravi Drnovšek.
Predsednik države je novinarjem danes še povedal, da je slišal tudi nekatere ocene, da je bil Cvikl morda preveč samostojen in preveč svojeglav. Vendar sam meni, da mora biti predsednik računskega sodišča prav takšen. "Ne sme biti samo marioneta vladne ali druge politike, ampak resnično samostojen in neodvisen strokovnjak, ki dobro pozna javne finance in ki bo objektivno vodil nadzor nad porabo javnih sredstev," meni Drnovšek.
Predsednik države je še izrazil upanje, da bo v tretjem poskusu državni zbor odgovorno pretehtal svojo odločitev in da "bomo le prišli do pravega predsednika računskega sodišča". Dodal je še, da ne želi, da bi negativna izkušnja po dveh pozivih vplivala na kakovostne strokovne kandidate, da se ne bi prijavili na tretji poziv. "Upam, da se bodo prijavili in da bom imel še tretjo možnost predlagati kakovostnega kandidata," pravi Drnovšek.
Podobnik: Neodgovorno ravnanje državnega zbora
Glede neuspešne kandidature Cvikla za predsednika računskega sodišča je državni zbor po mnenju predsednika SLS, Janeza Podobnika, ravnal neodgovorno in nepremišljeno. Zato bo DZ tudi nosil odgovornost v primeru, da bo prišlo do zastoja pri delu računskega sodišča.
Pri glasovanju o Cviklovi kandidaturi za predsednika računskega sodišča, o čemer je DZ odločal v četrtek, so za imenovanje glasovali vsi poslanci SLS, je zatrdil Janez Podobnik. Cvikl pred zavrnitvijo v parlamentu ni bil deležen posebnih očitkov, po mnenju SLS pa bi bil dober predsednik računskega sodišča, zato jih je zavrnitev poslank in poslancev precej začudila. Po njegovih besedah se na ta način tudi zmanjšuje ugled predsednika države Janeza Drnovška, ki državnemu zboru v imenovanje predlaga kandidata za predsednika računskega sodišča. Kot je znano, je enaka usoda kot Cvikla doletela tudi Florjano Bohl, ki konec novembra lani v parlamentu prav tako ni dobila podpore.
Po Bohlovi še Cvikl
Kot je znano, je Milana M. Cvikla, ki ga je Drnovšek državnemu zboru v imenovanje predlagal 13. januarja, v četrtek doletela enaka usoda kot Florjano Bohl konec novembra lani. Poslanke in poslanci so namreč z 42 glasovi za in 30 glasovi proti na tajnem glasovanju zavrnili imenovanje sedanjega direktorja Centra za finančno upravljanje v Novi Ljubljanski banki, za imenovanje pa bi Cvikl potreboval 46 glasov. Tako bo do nadaljnjega, vendar ne dlje od treh mesecev, po zakonu o računskega sodišču opravljal funkcijo predsednika računskega sodišča dosedanji predsednik Vojko A. Antončič, ki mu sicer devetletni mandat predsednika preteče v soboto. Ker predlagani kandidat za predsednika računskega sodišča ni dobil potrebne večine poslanskih glasov, mora predsednik državnega zbora o tem takoj obvestiti predsednika države, slednji pa objaviti že tretji poziv kandidatom.
44-letni Cvikl se je za enega izmed šestih kandidatov za predsednika računskega sodišča predlagal sam. V svoji kandidaturi je med drugim pojasnil, da želi pripomoči k nujnemu nadaljnjemu razvoju in reformi računskega sodišča kot ene od ključnih institucij za učinkovitejše delovanje države in širšega javnega sektorja v Sloveniji. Če bi ga podprlo zadostno število poslank in poslancev, bi bil imenovan za devetletni mandat.
