Igor Štemberger (SMS) je izrekel kritiko na račun ukrepanja slovenske vlade glede spornega hrvaškega pravilnika o cestnem prevozu nevarnih snovi. Zaskrbela ga je t.i. naftna vojna s Hrvaško, pasivnost slovenske vlade v tem primeru pa je po njegovem mnenju povzročil ogorčenje in razočaranje med slovenskimi državljani. Priznal je sicer, da so potrebne prijave mednarodnim institucijam, obenem pa menil, da bi bilo treba sprejeti še kakšen hitrejši in bolj učinkovit ukrep. Spomnil je na gospodarsko škodo, ki je nastala.
Premier Drnovšek je očitke zavrnil, saj je vlada po njegovih besedah odreagirala na različne načine, in sicer tako v dvostranskih odnosih s Hrvaško kot tudi preko ustreznih multilateralnih institucij. Med drugim je poudaril, da ne gre podcenjevati postopka pri Svetovni trgovinski organizaciji (STO), saj se bodo v okviru te organizacije izvedli ustrezni postopki, na koncu pa tudi ustrezna sankcija.
Vlada je sicer razpravljala tudi o možnosti posebnih dvostranskih ukrepov, s čimer pa bi sami postali kršitelji mednarodnih pogodb in bi bil lahko proti Sloveniji sprožen postopek zaradi takšne kršitve, je opozoril Drnovšek. Premier je ukrep hrvaške vlade sicer ocenil za neprimeren, enostranski in nenaden (brez predhodnega obvestila), ki je povzročil neposredno škodo, kar bo slabo ocenjeno v mednarodni skupnosti. Sicer pa vlada po besedah Drnovška nadaljuje tudi z bilateralnimi pogovori.
Opozicija kritizira stališče vlade o ustanavljanju novih občin
Majda Zupan (NSi) se je z ogorčenjem odzvala na negativno mnenje vlade v zvezi s predlogi za ustanovitev novih občin. Kot je znano, je vlada v državni zbor poslala mnenje, da nobeden izmed več kot 50 pravočasno in ustrezno vloženih predlogov za preoblikovanje obstoječe občinske mreže ne izpolnjuje zahtevanih pogojev. Predlogi za nove občine naj zlasti ne bi izpolnjevali pogoja o 5000 prebivalcih.
Opozicijska poslanka je pri tem spomnila, da sta vlada in zakonodajalec v preteklosti že upoštevala določene izjeme, saj je od 192 občin, kolikor jih imamo trenutno v Sloveniji, kar 95 takšnih z manj kot 5000 prebivalci. "Prizadeti državljani so revoltirani," je nadaljevala Zupanova in še dodala, da vlada 150.000 prebivalcem odreka ustavne pravice s področja lokalne samouprave ter s tem ustvarja drugorazredne državljane. Po njenem prepričanju bi morali dopustiti izjeme, saj ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami zelo malo takšnih občin, ki po številu prebivalcev ne zadostujejo zahtevanim pogojem.
Premier Drnovšek je takšnim očitkom seveda oporekal in poslanko opozoril, da se bo o morebitni ustanovitvi novih občin dokončno odločal državni zbor, ne pa vlada. Ta namreč poda le svoje mnenje, končna odločitev pa je v rokah poslanske večine. Tudi v preteklosti je vlada glede občin upoštevala zakonske kriterije, pri čemer je bilo ustanovljenih "najmanj dovolj, če ne preveč občin", je poudaril predsednik vlade. V zvezi z oceno Zupanove, češ da je "imeti svojo občino edini način za zagotavljanje ustreznega regionalnega razvoja", pa je Drnovšek odvrnil, da obstaja vrsta drugih mehanizmov za uveljavljanje pravic na lokalnem nivoju.
O avtocestnem križu
Zmago Jelinčič (SNS) pa se je obregnil ob prepočasno gradnjo avtocest in neučinkovito delo Družbe za avtoceste RS. Na predsednika vlade je naslovil vprašanje v zvezi z izvajanjem izgradnje avtocest ter dejavnostjo Družbe za avtoceste RS (DARS). Po njegovem mnenju v tej družbi zlasti na področju finančnega inženiringa niso naredili ničesar. Delo te delniške družbe je neučinkovito, je nadaljeval Jelinčič, v njej je zaposlenih preveč ljudi, skrivala pa naj bi tudi stroške. Zato je vlado povprašal, ali namerava glede na očitano neučinkovitost Darsa ukrepati ter omogočiti resno izvedbo avtocestnega programa.
Premier Drnovšek je opozoril, da je celotna organizacija te dejavnosti vzpostavljena, o njeni učinkovitosti pa je mogoče imeti različna mnenja. Vlada si želi, da bi bila bolj učinkovita, zato so takšna vprašanja na mestu, je priznal Drnovšek. Za pospešitev tempa izgradnje avtoceste oz. da bodo vzdržali na zasledovanih ciljih in časovnih okvirih, pa bo po njegovem potrebno izostriti organizacijo ministrstva za promet, DARS in drugih služb ter izvršiti pritisk. Najbrž bo treba tudi povečati sredstva, je dodal premier, za pospešitev izgradnje dopolniti načine financiranja in poleg javnih pritegniti tudi zasebna sredstva. Po Drnovškovih zagotovilih je vlada že sprožila aktivnosti v to smer.
Poslanci so o avtocestnem programu izdatneje razpravljali
Na Jelinčičevo zahtevo so poslanci o avtocestnem programu opravili tudi razpravo. Danes se govori o koncesijah in zasebnem kapitalu, ki pa bosta hotela imeti dobiček, vendar na čigav račun, je spraševal Jelinčič. Po njegovem mnenju je povsem nemogoče, da bi se gradnja avtocest, kot je bilo sprva načrtovano, sklenila leta 2010. Ob tem je ocenil, da se bo morala država še dodatno zadolževati, in opozoril na zahteve po reviziji programa ter na izsiljevanje s strani Hrvaške in Avstrije. Vlada nima celovite rešitve o financiranju na omenjenem področju, temveč se skriva za parcialni rešitvami ter zamegljuje oči slovenskih davkoplačevalcev, je bil še kritičen Jelinčič.
Pritlehni nameni slovenske politike in vlade naj bi bili po njegovih besedah očitni tudi pri izboru italijanskega graditelja Impressa Grassetto, ki zaradi subvencij italijanske vlade lahko znižuje cene. Jelinčičev strankarski kolega Sašo Peče pa je vladi očital klientelizem in opozoril, da ima svoje lovke razpredene vsepovsod. Po njegovem mnenju je nesprejemljivo, da je predsednik vlade tudi predsednik skupščine DARS, ki sprejema pomembne odločitve. Zato ga je pozval, "naj odstopi s funkcije predsednika skupščine DARS", ter še ocenil, da je načrt izgradnje avtocestnega križa "skregan z logiko in da vlada davkoplačevalcem laže".
Ivan Mamič se je v imenu NSi spraševal o "kronologiji bencinskega tolarja". Tako se je med drugim vprašal, kam je šel denar, ki bi moral ostati v panogi. Maria Pozsonec (narodnosti), ki je prav tako opozorila na prepočasno izgradnjo avtocest, je izpostavila razvojni pomen. Brez ustrezne cestne infrastrukture ne bo razvoja, je poudarila in se vprašala, ali želi vlada iz Prekmurja narediti "slovensko Sibirijo". Da je v DARS-u prav gotovo nekaj narobe, so v SDS po besedah Branka Kelemine opozarjali že v prejšnjem mandatu. Zgradimo manj, kot je predvideno, kljub manjšim investicijam pa strošek inženirjev raste, je dejal opozicijski poslanec, ki je še menil, da se avtocestni križ gradi nesistemsko, "niti en koridor ni zgrajen do konca".
Po prepričanju Janeza Podobnika (SLS) bi morali poslanke in poslanci verjeti v projekt izgradnje avtocestnega križa, a obenem biti do njega kritični. Spomnil je, da so tudi poslanke in poslanci, ki izhajajo iz različnih okolij, vedno v program izgradnje dodali še kakšen svoj odsek, obvoznico, most, "praviloma smo ga malo dozidali". Menil je, da je nastopil čas, da v to izgradnjo vstopi tudi privatni kapital. Sicer pa se je strinjal, da naj bo sedež DARS v Celju, če tako določa zakon. V imenu DeSUS je kritično nastopil Ivan Kebrič, ki je menil, da gre za tri probleme: denar, roke in dokumentacijo. Imamo program, nimamo pa nobene odgovornosti, je poudaril. Če ne bo predvidenih sankcij za vse načrte, ki se postavljajo, bomo "psi lajali, karavane pa bodo šle naprej", je bil slikovit.
Odgovor sekretarja s prometnega ministrstva
Državni sekretar na ministrstvu za promet Anton Šajna je v imenu vlade podal dodatna pojasnila glede tega vprašanja. Analizo izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest v RS je po njegovih besedah pokazala nekatera odstopanja od načrtovanega izvajanja programa. Zaostaja glavni vir za izvrševanje nacionalnega programa (t.i. bencinski tolar), zaradi upočasnjene gradnje pa je tudi manj sredstev iz cestnine. Nedavno sprejeti zakon o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest, je po njegovih besedah dobra podlaga za to, da bo imel nacionalni program v bodoče stabilen trajen in ustrezen vir. Poleg tega sklepi vlade zavezujejo prometno ministrstvo in DARS za pobiranje cestnine v skladu s prevoženimi kilometri.
Maria Pozsonec se zavzema za Muro
Poslanka madžarske narodnosti Maria Pozsonec se je zavzela za ustrezno reševanje težav delavk in delavcev tekstilnega podjetja Mura (zlasti obrata v Prosenjakovcih); ministrica za gospodarstvo Tea Petrin je pri tem pojasnila, da ni bil nihče odpuščen in da že izvajajo program prestrukturiranja, vendar "rešitev ne more priti čez noč". Pozsončeva je med drugim še ocenila, da se je zaradi ignorance vlade institut poslanskega vprašanja povsem izničil - označila ga je celo za "neuslišan klic v puščavi".
Vizjak o brezposelnosti
Opozicijski poslanec Andrej Vizjak (SDS) je od predstavnikov vlade zahteval pojasnila v zvezi z zaskrbljujočimi trendi naraščanja brezposelnosti v minulem letu, ko se je število brezposelnih povečalo in prišlo ob koncu lanskega leta do kritične številke 105.000, in zaskrbljujočih napovedih za letos. Resorni minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski je dejal, da so razmere temeljito proučili ter v odgovor temu sprejeli dodatne ukrepe. Na podlagi nekaterih globalnih makroekonomskih kazalcev in tudi glede na nekatere letošnje optimistične gospodarske napovedi pa minister meni, da bo prišlo do oživljanja gospodarske rasti, na podlagi česar bi lahko celo prišlo do znižanja stopnje brezposelnosti.
Ob tem je Dimovski zagotovil, da so se prilagodili razmeram, ki so nastale na trgu dela, ter ukrepe usmerili zlasti v najbolj ogrožene skupine brezposelnih - t.j. starejše, trajno nazaposljive, neizobražene in mlade oz. iskalce prve zaposlitve. Dodatne ukrepe pa so izdelali tudi regijsko. Najbolj prizadete sta podravska in pomurska regija ter okolica Ptuja, kjer je stopnja brezposelnosti nadpovprečna. Za ta območja so tako povečali kvoto javnih del.
Poslanca LDS skrbi gozdna anarhija
Jožeta Kavtičnika (LDS) je zaskrbela "anarhija" v gozdovih. Ministra za kmetijstvo Franca Buta je tako povprašal, če drži, da imajo javne službe premalo nadzornikov in da si izvajalci (gozdna gospodarstva in zavodi) dobiček izračunavajo kar sami, torej brez nadzora. Po ministrovih besedah imamo v Sloveniji okrog 750.000 hektarjev gospodarskih gozdov v zasebni lasti, od tega 270.000 v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. V Zavodu za gozdove je zaposlenih približno 800 ljudi, ki so plačani iz državnega proračuna. Del teh služb oziroma nalog bi morali po njegovem prepričanju zato prenesti v plačevanje s strani tistih, ki takšne storitve potrebujejo.
Škandal na Emi je segel do poslancev
"Škandal", povezan s prireditvijo EMA, skrbi Franca Kanglerja (SLS), ki je predstavnike ministrstva za kulturo povprašal, kaj nameravajo storiti v zvezi s tem. Menil je tudi, da bi morali člani sveta RTVS zahtevati razjasnitev dogajanja in ukrepati. Državni sekretar Božidar Zorko je pojasnil, da bodo na ministrstvu počakali na rezultate interne preiskave, ki so jo menda sprožili v okviru RTVS. Ministrstvo za kulturo je sicer pristojno za spremljanje delovanja javnega zavoda RTVS, v tem primeru pa očitno gre za nekatere druge stvari, pri katerih mora najprej ukrepati vodstvo zavoda, pa tudi svet RTVS. Kot je še pojasnil Zorko, ministrstvo ne more biti disciplinski organ javnega zavoda RTVS, v vsakem primeru pa bodo najprej počakali na izsledke omenjene preiskave.
