Drnovšek naj skliče sejo o Hrvaški

Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke (PS SNS) je predsednika republike Janeza Drnovška pozvala, da v skladu z 58. členom poslovnika državnega zbora od predsednika DZ Franceta Cukjatija zahteva sklic izredne seje o reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško. Ob tem so Drnovška pred njegovo dokončno odločitvijo v pismu povabili na sestanek, na katerem mu bodo podrobno predstavili izhodišča in poglede stranke na reševanje odprtih vprašanj s Hrvaško.

V pismu, ki ga je PS SNS poslala tudi medijem, so pojasnili, da se na predsednika države obračajo, ker jim ni uspelo zbrati potrebnih podpisov poslancev za sklic izredne seje. 58. člen poslovnika DZ namreč za sklic izredne seje določa podpise najmanj četrtine poslank in poslancev. Poslanska skupina SNS je že v četrtek sporočila, da je njeno pobudo za sklic izredne podprla samo poslanska skupina SLS in da ji tako žal ni uspelo izbrati potrebnih 23 podpisov poslancev. V PS SNS so sicer v želji po čim večjem konsenzu povabili k sodelovanju in sooblikovanju vsebine in sklepov dokumenta tudi ostale poslanske skupine.

Ker pa so v PS SNS "še vedno trdno prepričani, da je potrebno tovrstna vprašanja nacionalnega pomena, tako iz naslova preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, razreševati v DZ ob prisotnosti vlade ter predsednika republike, kakor tudi širše strokovne javnosti", so Drnovška danes pozvali, da v skladu z 58. členom poslovnika DZ od predsednika državnega zbora zahteva sklic izredne seje o omenjeni tematiki.

SNS je 31. avgusta vodjem ostalih poslanskih skupin ponudila v sopodpis zahtevo za sklic izredne seje. Vodja poslanske skupine Zmago Jelinčič je nato ob nezadostnem številu podpisov poslancev že 4. septembra svetovalki predsednika republike Magdaleni Tovornik predal prošnjo predsedniku, naj v skladu s svojimi pooblastili zahteva sklic izredne seje DZ. Poslanskim skupinam pa je SNS dal do srede, 12. septembra, čas za odgovor na pobudo.

Poslanska skupina SNS je v predlogu tudi predlagala, naj vlada v 45 dneh oblikuje strategijo za rešitev odprtih vprašanj s Hrvaško, pri čemer naj upošteva zgodovinska in ostala dejstva. Na predlog SLS je ta člen dopolnila z navedbo, da bi pri reševanje odprtih vprašanj meje morali izhajati iz določil Londonskega memoranduma. Na predlog SLS so dodali še poziv vladi, naj se skuša z državami nekdanje Jugoslavije, ki mejijo na Hrvaško, dogovoriti za enoten pristop k reševanju mejnih vprašanj s Hrvaško.