Posebna gosta španski in madžarski zunanji minister
Posvet je dopoldne z nagovorom odprl slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je v uvodnem nagovoru poudaril, da je Slovenija danes sproščena država, ki se poslavlja od zunanjih in od notranjih sovražnikov, vztraja pri svoji nacionalni državnosti, vendar se ji ni treba spreti z nikomer, da bi lahko vztrajala pri njej.
Minister se je v nagovoru sicer osredotočil na vstopanje Slovenije v evroatlantske povezave.
Posveta se udeležujeta tudi španski in madžarski zunanji minister Josep Pique in zunanji minister Janos Martony. Zunanja ministra Španije in Madžarske sta v svojih nagovorih največ pozornosti posvetila Evropski uniji in njeni prihodnosti. Vodja španske diplomacije Pique, ki v letošnjih prvih šestih mesecih predseduje povezavi, je poudaril, da je Slovenija vzorna kandidatka za članstvo in da glede na stopnjo njene pripravljenosti ne predvideva posebnih problemov zanjo v pogajanjih, začrtanih za prvo šestmesečje 2002. Madžarski zunanji minister Janos Martonyi, ki je pozdravil uspešno uvedbo evro gotovine v 12 državah EU, pa je izrazil prepričanje, da bosta tudi Slovenija in Madžarska v najkrajšem možnem obdobju, po njegovem mnenju v dveh letih po pridobitvi članstva, sposobni popolnoma prevzeti evro.
Minister Pique je poudaril, da bo špansko predsedstvo EU pri pogajanjih o članstvu spoštovalo načelo diferenciacije in dosežke posameznih kandidatk, obenem pa opozoril, da bo potrebno spoštovati tudi obstoječi evropski pravni red ter finančne okvirje, zastavljene v berlinski Agendi 2000, v vseh primerih pa se bo potrebno izogibati prejudiciranju morebitnih prihodnjih reform politik EU.
Drnovšek: Prioritete ostajajo iste
Kot je pred udeleženci povedal premier Drnovšek, je vilo v odnosih z Avstrijo v minulem letu po njegovih besedah sicer "več ostrih tonov in problematizacij", vendar so se zavestno usmerili v umirjanje skrajnih reakcij in politike ter v razvijanje pozitivnih točk. Danes tako ugotavlja, da so odnosi dobri in ne vidi težav, tudi kar zadeva vključevanje v EU. Podobno je premier menil tudi za odnose z Italijo, kar zadeva Hrvaško, pa je vnovič odločno zavrnil možnost odpiranja novih pogovorov o določitvi meje med državama. Po Drnovškovih besedah Slovenija na vrhu zveze Nato novembra v Pragi realno pričakuje povabilo za vstop, pogodbo o članstvu v EU pa bi po njegovem mnenju morda lahko podpisala že konec leta 2002 ali v začetku 2003, s pričakovanim članstvom v začetku leta 2004.
Drnovšek si ne predstavlja, kako bi lahko Slovenija in Hrvaška vprašanje določitve državne meje znova vrnili nazaj, potem ko je bil sporazum o tem dosežen in parafiran, s slovenske strani pa tudi potrjen v parlamentarnem odboru za zunanje zadeve. Če bi se to zgodilo in bi stvari popravljali, bi hrvaška stran seveda pričakovala, da bi bilo to v njeno korist, je opozoril in se vprašal, kako bi lahko to sprejela slovenska stran. "Beseda je bila dana; treba je iti samo naprej in počakati, da bo tudi na hrvaški strani konsenz," je zato prepričan premier.
Zatrdil je še, da je tudi stališče Evropske komisije v poročilu o napredku kandidatk, da je delo glede meje s Hrvaško opravljeno, zato "to ni problem, ki bi lahko na kakršenkoli način problematiziral naše vstopanje v EU". Odločno pa je Drnovšek zavrnil tudi možnost, da bi Slovenija zaradi zastoja pri vprašanju meje sprejemala protiukrepe v odnosih s Hrvaško. Prav nasprotno, je zatrdil, Slovenija bo podpirala vstop Hrvaške v EU, CEFTA in druge povezave.
