Razprava, v kateri so sodelovali še predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox, poljski predsednik Aleksander Kwasniewski in več predstavnikov svetovnega gospodarstva, je bila posvečena prihodnji vlogi Evrope v globalnem svetu. Udeleženci so skušali odgovoriti na vprašanje, ali bo Evropa, ki je tik pred zgodovinsko širitvijo, postala svetovna sila in kakšno Evropo si želijo gospodarstveniki.
Zadnja tri leta so bila eno pomembnejših obdobij v zgodovini evropskih integracij. Uveden je bil evro, EU je končala pogajanja s kandidatkami in v članstvo povabila deset držav, ki bodo maja vstopile v povezavo, in kljub neuspehu pogajanj o ustavni pogodbi želijo članice čimprej sprejeti ta pomembni akt.
V povezavi pa so se v zadnjem času pojavile tudi nove napetosti. Do morda najglobljih razhajanj je prišlo med ustanovitvenimi članicami, ki ostajajo zavezane zamisli politične unije z vse bolj neodvisno zunanjo politiko, ter med nekakšnim zunanjim jedrom držav, ki so, kot kaže, bolj proameriške in manj zainteresirane za zamisel o vse tesnejši Uniji.
Z logiko skozi nesporazume
Nekateri analitiki pravijo, da je šel proces evropskih integracij že skozi mnogo podobnih težav ter da sta ga politična in ekonomska logika nato vedno peljali naprej. Prepričani so, da se bo to zgodilo tudi tokrat. Drugi pa nasprotno menijo, da bi lahko razhajanja v političnih pogledih in ekonomske okoliščine v razširjeni uniji vodili v ohlapnejšo in manj koherentno organizacijo ali celo v razpad EU.
Udeleženci foruma, med njimi tudi predsednik Drnovšek, se bodo med drugim posvetili tudi razpravi o vidikih prihodnosti EU. Drnovšek bo imel ob robu zasedanja v Davosu tudi številna dvostranska srečanja.
Srečanje Drnovška z iranskim predsednikom Hatamijem
Drnovšek se je ob robu srečanja srečal z iranskim predsednikom Mohamedom Hatamijem. Hatami je poudaril, da lahko Slovenija zaradi svoje zemljepisne lege in zgodovine igra pomembno vlogo v dialogu med civilizacijami in pri zagotavljanju stabilnosti v JV Evropi. Drnovšek je zagotovil, da se bo Slovenija še naprej po svojih močeh angažirala v JV Evropi, kjer kljub napredku še vedno obstajajo nerešena vprašanja. Ob tem je poudaril prepričanje, da bo medetnično in medversko razumevanje v prihodnje ključno tudi za EU, kjer bo imel islam vse pomembnejšo vlogo.
Hatami, ki je Drnovška povabil na uradni obisk v Iran, je čestital Sloveniji za bližnji vstop v Unijo in ob tem izrazil željo iranske strani, da bi se v prihodnje prijateljski odnosi med državama še poglobili. Po njegovem je na gospodarskem področju, kjer se blagovna menjava giblje okoli 60 milijonov ameriških dolarjev, še veliko neizkoriščenih možnosti. Prav tako bi si lahko državi pomagali z medsebojno izmenjavo izkušenj, s čimer se je strinjal tudi slovenski predsednik.
Večinoma o ZDA
V debatah svetovne politične in gospodarske elite prevladujejo teme, povezane z ZDA. Večina, predvsem evropska elita, ugotavlja, da sta vojna proti terorizmu in invazija na Irak še povečala globalno nevarnost, proameriški tabor pa misli drugače.
"Spoštujem stališča vseh, ki se ne strinjajo z nami. Obenem pa bi rad te ljudi opomnil, naj se ozrejo leto dni nazaj in pomislijo, kakšne bi bile posledice, če bi Sadama po vseh ultimatih pustili pri miru. Gre za zgodovinski preobrat, zato je glavni izziv v letu 2004 in za vnaprej izgradnja novega Iraka," je dejal britanski zunanji minister Jack Straw.
