V Helsinkih so pripravili forum o znanosti in konkurenčnosti, ki so se ga poleg Drnovška in slovenske znanstveno-gospodarske delegacije udeležili tudi predstavniki finske znanosti in šolstva.
Kot je poudaril generalni direktor za izobraževanje in znanost na finskem ministrstvu za šolstvo Arvo Jaeppinen, je Finska v zadnjem desetletju naredila velik korak naprej, kot najpomembnejše dejavnike za uspešno politiko na področju raziskav in razvoja pa je naštel jasno nacionalno strategijo, pregleden sistem uresničevanja te strategije, široko politično podporo, zavezanost vseh vpletenih strani, sodelovanje javnega in zasebnega sektorja, ki je po njegovih besedah še posebej pomembno, kakovost resursov, konkurenčnost pri financiranju ter nenazadnje podporo javnosti, kjer igrajo pomembno vlogo tudi mediji. Drugi finski predstavniki so med drugim poudarili, da je izjemno pomembna skrbna selekcija področij, ki naj bi se najbolj razvijala.
Predsednik Finske akademije, ki skrbi za financiranje znanosti in raziskav, Reijo Vihko, je dejal, da je vse pomembnejši element finske politike na tem področju globalna udeležba. Prepričan je, da so tudi majhne države, kot je Finska, s približno petimi milijoni prebivalcev, lahko globalni igralci. Enako meni glede možnosti majhnih držav za participacijo pri sredstvih, ki jih za ta namen nudi Evropska unija, čeprav, kot je dejal, številni politiki tega ne verjamejo.
"Finska na področju znanosti ni majhna, ampak srednja država. Ob pametnem delu velikost ni pomembna," je zatrdil Vihko. Seveda je konkurenca zelo močna in majhne države morajo ponuditi kvaliteto, če želijo dobiti denar EU, vendar to ne pomeni, da tega ne zmorejo. Opozoril pa je, da v Evropi temeljne raziskave niso na tako visoki ravni kot v ZDA in v to je potrebno v Evropi vlagati. Cilj EU je, da bi do leta 2010 za znanost in raziskave namenili 3 odstotke BDP. Po besedah profesorja Eska-Olava Seppaelae s Sveta za znanost in tenhologijo si je Finska po hudi recesiji v začetku 90. let izjemno hitro opomogla prav na račun izjemnega povečanja investicij v raziskave in razvoj, tako javnih kot zasebnih.
S slovenske strani so se foruma udeležili tudi rektor Univerze v Mariboru Ivan Rozman, direktor Inštituta Jožef Štefan Vito Turk in profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Stane Pejovnik, slovensko gospodarstvo pa so zastopali podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Cveto Stantič, direktor Agencije RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije Matej Kovač, generalni direktor Slovenske turistične organizacije Bojan Meden ter drugi predstavniki slovenskega turističnega sektorja in nekaterih podjetij. Na forumu je sodeloval tudi minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber, ki se je v sredo o finskih izkušnjah na tem področju že pogovarjal s finsko kolegico Tuuolo Haatainen in predsednikom Finske akademije Teijo Vihkom.
Lipponen: Majhne države morajo v EU sodelovati
Predsednik republike Janez Drnovšek se je ob koncu državniškega obiska na Finskem - prvega uradnega obiska v kateri od članic EU - v Helsinkih sešel še s predsednikom parlamenta Paavom Lipponenom. Ta je pohvalil napredek Slovenije in odlične dvostranske odnose med državama. Kot je dejal, lahko manjše države prav s tovrstnimi odnosi odigrajo pomembno vlogo tudi v Evropski uniji in vplivajo na njeno politiko. V pozdravnem nagovoru je Lipponen, sicer eden od kandidatov za novega predsednika Evropske komisije, še izrazil prepričanje, da bo Slovenija igrala pomembno vlogo v povezavi.
Finska je v zadnjem desetletju dosegla izjemen napredek. Lipponen je izrazil prepričanje, da je za uspeh države potreben širok konsenz, ne le politični, ampak vseh sfer, glavni temelj pa je po njegovem mnenju vlaganje v človeški kapital in zagotovitev možnosti izobraževanja za vse.
Kot so povedali v slovenski delegaciji, sta se Drnovšek in Lipponen strinjala, da je dvostransko sodelovanje med Slovenijo in Finsko na številnih področjih dobro, potrebno pa bi ga bi ga bilo okrepiti na področju gospodarstva.
