Drnovšek se je pred srečanjem z Annanom sešel tudi z njegovim pomočnikom za politične zadeve Danilom Türkom, Rupel pa se je v petek sestal z ameriškim državnim podsekretarjem za politične zadeve Marcom Grossmanom in azerbajdžanskim kolegom Vilajatom Gulijevim ter se udeležil sestanka zunanjih ministrov EU in novih članic z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom.
Annan je na srečanju z Drnovškom in Ruplom poudaril, da se je svetovna organizacija v zadnjem letu soočala z velikimi izzivi, pri čemer je ena najpomembnejših nalog uresničevanje ciljev Deklaracije tisočletja. Drnovšek in Annan govorila tudi o Iraku. Annan je poudaril, da bi morala nova resolucija dati močan signal Iraku in državam v regiji, da po svojih močeh prispevajo k ureditvi in stabilizaciji razmer v tem delu sveta.
O vlogi Slovenije v JV Evropi
Osrednji del pogovora z generalnim sekretarjem ZN je bil namenjen JV Evropi, na katero se ne bi smelo pozabiti, o čemer je Drnovšek govoril že pred GS. Pri Annanu je predstavil vlogo Slovenije, ki dejavno sodeluje v prizadevanjih za dolgoročno stabilizacijo regije, in izrazil prepričanje, da bo mednarodna navzočnost na območju držav nekdanje Jugoslavije potrebna še kar nekaj časa.
Glede Bosne in Hercegovine sta se strinjala, da je potrebno najti način, ki bo zagotavljal dolgoročno politično stabilnost. Ob vprašanju Kosova pa sta menila, da se bo treba z vprašanjem statusa pokrajine spoprijeti čimprej in najti rešitev, ki bo sprejemljiva za vse strani. O Makedoniji sta se strinjala, da je uresničevanje Ohridskega sporazuma tista prava pot, ki vodi k dolgoročnemu miru in stabilnosti v državi. Annan je Drnovšku čestital za vodilno vlogo Slovenije pri nudenju pomoči žrtvam balkanskih vojn in dejal, da je Slovenija prehodila izjemno pot v relativno kratkem času. izrazil je željo, da bi temu zgledu sledile tudi države JV Evrope.
Rupel na sestanku zunanjih ministrov EU in držav pristopnic s Powellom
Rupel se je že zjutraj udeležil sestanka zunanjih ministrov EU in držav pristopnic s Powellom, kjer so obravnavali vprašanje Iraka, Bližnjega vzhoda, Cipra, Afganistana in evropske varnostne strategije. Powell, ki se je kasneje udeležil še sestanka Bližnjevzhodne četverice (ZDA, EU, ZN, Rusija), je glede Bližnjega vzhoda, ki je bil prevladujoča tema srečanja, razložil stališče Washingtona, ki želi nekoliko počakati, dokler novi palestinski premier Ahmed Kurej ne sestavi nove vlade, in šele nato pritisniti na nadaljevanje izvajanja mirovnega načrta.
Stališča ZDA in EU so si glede odnosa do Jaserja Arafata različna, kot tudi glede predlogov za oblikovanje mednarodne opazovalne misije med Palestinci in Izraelci. Ameriško stališče je po Ruplovih besedah takšno, da imajo palestinskega predsednika Arafata za del problema, stališče EU pa je, da je Arafat del problema, pa tudi del rešitve. Glede opazovalne misije so Američani zadržani, ker Izrael zavrača tuje sile na svojem ozemlju in meni, da lahko bolje nadzoruje položaj s svojimi varnostnimi silami.
Pri razpravi o Iraku je Powell ponovil upanje, da bo novi ameriški predlog resolucije kmalu sprejet, menda zanesljivo do 24. oktobra, ko bo se bo začela konferenca zveze Nato v Madridu. Powell je priznal, da obstajajo "filozofske" razlike med pogledi Washingtona in Pariza, vendar izrazil upanje, da bo tudi Francija podprla novo resolucijo. Glede Afganistana je bil Powell precej optimističen, znova pa se je zavzel tudi za čim boljše transatlantske odnose.
Ruplovo srečanje z Grossmanom
Na sestanku z ameriškim državnim podsekretarjem za politične zadeve Marcom Grossmanom, s katerim se je Rupel nazadnje srečal maja letos v Washingtonu, je vodja slovenske diplomacije Rupel potrdil podporo Ljubljane nadaljnji širitvi zveze Nato, govorila pa sta tudi o položaju v JV Evropi in Iraku. Rupel je razložil slovenske zadržke glede udeležbe v prizadevanjih za ureditev razmer v Iraku in izrazil upanje, da bo nova iraška resolucija sprejeta, kar bi omogočilo lažje sodelovanje Slovenije pri teh prizadevanjih za stabilizacijo Iraka.
Rupel in Grossman sta govorila tudi o dvostranskih odnosih med Slovenijo in ZDA, ameriškega sogovornika pa je zanimal tudi položaj v odnosih Slovenije z Rusijo, pri čemer si ZDA želijo, da bi Slovenija še naprej igrala takšno vlogo, ki je prišla do izraza na vrhunskem srečanju predsednikov ZDA in Rusije, Georgea Busha in Vladimirja Putina na Brdu pri Kranju. Na vprašanje, ali je Grossman izrazil željo, da Slovenija podpiše sporazum o neizročanju ameriških državljanov Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC), je Rupel odgovoril, da o tem sploh nista govorila.
Azerbajdžanski zunanji minister prosil Rupla za slovensko podporo
Azerbajdžanski kolega Gulijev je Rupla zaprosil za podporo Slovenije kot skorajšnje (2005) predsedujoče Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pri reševanju problema pokrajine Gorski Karabah, pri čemer se je Rupel zavzel za reševanje problema v duhu dialoga in prosil za več informacij oziroma stališč. Gulijeva so prav tako zanimale možnosti za poglobljeno sodelovanje med državama, o čemer bodo govorili tudi na njegovem bližnjem obisku Slovenije. Slovenija je letos izpolnila najpomembnejša zunanjepolitična cilja, s katerima se je slovenska diplomacija ubadala vse od osamosvojitve. Polnopravno članstvo v EU in zvezi NATO je zdaj le še predmet formalne potrditve in Slovenija ima v mednarodnih odnosih novo vlogo, kar se kaže tudi v srečanjih zunanjega ministra od robu splošne razprave GS v New Yorku. Poleg vrste tradicionalnih dvostranskih srečanj se je Rupel udeleževal sestankov v okviru držav članic EU s Powellom in ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovim ter v okviru EU sestanka enakomislečih držav glede nove evropske ustave.
