Proračun za prihodnje leto je po premierovih besedah pripravljen na predpostavki 5,1-odstotne povprečne letne inflacije, kar je po eni strani restriktivna predpostavka, hkrati pa realno dosegljiv cilj. Vlada in Banka Slovenije bosta vsaka v mejah svojih pristojnosti in možnosti tudi v prihodnje vodili usklajeno protiinflacijsko politiko, je pred poslankami in poslanci zagotovil Drnovšek.
Drnovšek je v več kot polurnem nastopu omenil tudi področje zdravstvenega varstva: v tem okviru bo več sredstev namenjenih predvsem investicijskim vlaganjem v bolnišnice (v letu 2003 se bodo ta povečala za 35,5 odstotka, v letu 2004 pa za 12 odstotkov). Skupaj naj bi se proračunska sredstva za področje zdravstvenega varstva povečala za 13,4 odstotka v letu 2003 in 7,4 odstotka v letu 2004. Na področju pokojninskega varstva naj bi se ohranjala zakonsko opredeljena raven pravic, pri čemer predlagana proračuna upoštevata spremembe usklajevanja pokojnin z inflacijo. Uskladitve bodo, če bo potrebno, dvakrat letno, kar bo po besedah predsednika vlade omogočilo stabilno načrtovanje izdatkov pokojninske blagajne.
Minister za finance Anton Rop pa je še povedal, da bo vlada v naslednjih letih pomembno povečala naložbe v tehnološki razvoj, znanje, zdravje, varnost, promet, regionalni razvoj, stanovanja, kulturo in socialno varstvene storitve ter poslance pozval, da proračuna sprejmejo.
Na seji brez poslancev NSi
Državni zbor je današnjo predstavitveno proračunsko sejo opravil brez navzočnosti osmih poslank in poslancev opozicijske NSi. Slednji se namreč niso sprijaznili z določbo poslovnika, ki jo je danes znova potrdila tudi poslovniška komisija, da sta na tej seji za predstavitev proračunskega memoranduma in predloga državnega proračuna pristojna le predsednik vlade in minister za finance. O tej predstavitvi pa, tako kot to sicer v skladu s poslovnikom velja že zadnja tri leta, ni nobene razprave. S takšno razlago se v NSi ne strinjajo, zato so še pred nastopoma Janeza Drnovška in Toneta Ropa zapustili veliko parlamentarno dvorano. V NSi so želeli, da se na sejo povabi tudi guvernerja Banke Slovenije ter direktorja ZZZS in ZPIZ.
Primanjkljaj tik pod odstotkom BDP
Po vladnem predlogu naj bi prihodke in odhodke v proračunu za leto 2003 popravili za nekaj milijard tolarjev navzdol, proračunski primanjkljaj pa naj bi se v obeh naslednjih letih gibal tik pod enim odstotkom bruto domačega proizvoda.
Dopolnjeni predlog proračuna za leto 2003 predvideva, da se bo prihodnje leto v državno blagajno steklo 1394,9 milijarde tolarjev, odhodki pa so predvideni v višini 1449,3 milijarde tolarjev. V letu 2004 pa je ob 1500,5 milijarde tolarjev prihodkov predvidenih za 1558,8 milijarde tolarjev odhodkov. Tako naj bi presežek odhodkov nad prihodki prihodnje leto znašal 54,4 milijarde tolarjev oz. 0,99 odstotka BDP, v letu 2004 pa 58,3 milijarde tolarjev oz. 0,97 odstotka BDP.
Predloga obeh proračunov so na finančnem ministrstvu pripravili na osnovi ocen Mednarodnega denarnega sklada ter ob sodelovanju z Banko Slovenije in uradom za makroekonomske analize in razvoj. Pri tem so upoštevali, da Slovenija v prihodnjem letu ne bo dosegla napovedane 4,3-odstotne gospodarske rasti, temveč le 3,7-odstotno, medtem ko je zdaj za leto 2004 namesto 4,4-odstotne predvidena le še 4,3-odstotna rast.
S predstavitvijo proračunskih dokumentov v DZ bodo začeli teči roki za vlaganje dopolnil. Te lahko vlagajo poslanci, poslanske skupine, zainteresirana delovna telesa ter odbor DZ za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo, in sicer najpozneje do 25. oktobra. Na osnovi vloženih dopolnil bo vlada pripravila dopolnjeni predlog proračuna, dokončna obravnava obeh proračunskih predlogov kot tudi zakona o njunem izvrševanju ter programa prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja pa je predvidena 11. in 12. decembra na izredni seji DZ.
Izdatki prilagojeni članstvu v EU in Natu
Ker Slovenija pričakuje, da se bo v letu 2004 včlanila v Evropsko unijo, želi pa si postati tudi članica zveze Nato, je tem ciljem prilagojena tudi struktura proračunskih izdatkov. Tako so za leto 2003 kljub zmanjševanju skupnega obsega izdatkov zagotovljena dodatna sredstva za pripravo policije na vzpostavitev schengenskega režima na meji s Hrvaško, povečuje se tudi obseg proračunskih sredstev za razvoj vojaške obrambe in nacionalne varnosti. Ob teh dveh prednostnih nalogah pa vlada zagotavlja, da ni pozabila na tehnološki razvoj, konkurenčnost, znanost in za te postavke namenila ustrezna sredstva ter jim dala večji poudarek v primerjavi z nekaterimi drugimi porabami.
V prihodnosti manjše obresti?
Izdatki za nekatere prednostne programe vlade se lahko povečujejo med drugim tudi zato, ker se bo v prihodnjih letih zmanjševal obseg sredstev za plačilo obresti. Ker vlada kupnine od prodaje 39-odstotnega deleža Nove Ljubljanske banke belgijski bančni in zavarovalniški skupini KBC ter Evropski banki za obnovo in razvoj ne bo takoj namenila za poplačilo obveznic, izdanih iz naslova sanacije bank in hranilnic, temveč jih bo del zamenjala za nove državne vrednostne papirje, bo lahko kar precej prihranila. Nove obveznice bodo imele nižjo obrestno mero, s čimer se bodo stroški servisiranja dolga zmanjšali - v letu 2003 po pričakovanjih za deset do enajst milijard tolarjev, v letu 2004 pa celo še nekaj več.
Visoka dinamika investicij
V prihodnjem letu naj bi se obdržala tudi visoka dinamika investicij. Te naj bi se realno povečale za 11,4 odstotka, ena največjih stopenj rasti je predvidena v investicijah v bolnišnice, vladi je uspelo ohraniti tudi visoko raven naložb v program izgradnje avtocest. V letu pred vstopom Slovenije v EU si želi vlada spodbuditi tudi nekatere pomembne subvencije na različnih področjih, predvsem na področju spodbujanja konkurenčnosti, podpore gospodarstva in deloma tudi na področju kmetijstva. Zato je v prihodnjem letu predvideno realno za 8,7 odstotka več subvencij, v letu pozneje pa še za 2,2 odstotka več.
Povečuje se tudi predvideni obseg izdatkov na področju kmetijstva, pri čemer se uvaja podoben sistem subvencioniranja, kot ga pozna EU. To pomeni, da se v tekočem letu izplačuje akontacija, v naslednjem pa se sredstva poračuna. S tem pa slovenska vlada strukturo svojega proračuna že pripravlja na vstop v EU.
Predstavljen tudi program prodaje državnega premoženja
Oba proračuna na poti v DZ prvič spremlja tudi predlog zakona o izvrševanju državnega proračuna za leti 2003 in 2004, ki daje vladi jasna pooblastila glede možnosti upravljanja z državnim proračunom in zadolževanjem ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna. Vlada tudi v zakonu o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti ohranja t.i. avtomatični fiskalni stabilizator, ki določa, do katere višine se lahko država dodatno zadolži v primeru drugačnih makroekonomskih gibanj od pričakovanih, zaradi katerih bi lahko prišlo do izpada proračunskih prihodkov. Fiskalni stabilizator ostaja nespremenjen v višini 15 milijard tolarjev.
Poleg tega je vlada pripravila še program prodaje državnega premoženja v prihodnjih dveh letih. Pričakovati je, da se bo z zbranimi kupninami pomembno zvečal obseg odhodkov za programe, ki povečujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, deloma pa tudi kmetijstva in tehnološkega razvoja. V paketu dokumentov za proračunsko sejo DZ je še predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero se predlaga možnost uskladitve pokojnin tudi v marcu.
