Omenjena podražitev naj bi na indeks rasti cen življenjskih potrebščin vplivala v višini 0,02 odstotne točke. Razlog za višje cene je po navedbah vlade delna uskladitev z rastjo nabavnih cen propana in butana oz. utekočinjenega naftnega plina, ki so se od maja do julija letos povišale za skoraj 13 odstotkov. Zadnja sprememba drobnoprodajnih cen je bila 5. marca letos. Takrat se je cena povečala za 5,46 odstotka. Skupno povečanje je letos doseglo 15,9 odstotka.
Cerkvenik, ki je hkrati tudi predsednik GIZ UNP, je povedal, da je GIZ UNP vladi podražitev predlagal že pred slabim mesecem, ko so se cene plina na svetovnem trgu začele občutneje zviševati, vendar je vlada povišanje cene sprejela šele sedaj. Visoke cene plina so že lani negativno vplivale na poslovanje podjetij, ki se ukvarjajo s distribucijo in prodajo plina. Svoje so dodale negativne posledice uvedbe DDV, ki je precej višji od prejšnjega prometnega davka, je dodal Cerkvenik.
Cerkvenik pričakuje, da bo Istragas letos zabeležil nekoliko boljše rezultate. Družba naj bi letos na ravni skupine, ki poleg Istragasa združuje še podjetja Celjski plini, Evroplin in Plinarno Maribor, ustvarila za približno 10 milijard prihodkov od prodaje, donosnost na kapital pa naj bi dosegla osem odstotkov.
