Premija za zavarovanje avtomobilske odgovornosti se predvidoma ne bo podražila letos, temveč v prvem četrtletju prihodnjega leta. O odstotku podražitve se bodo še pogajali, govori pa se o slabih desetih odstotkih.
Čeprav so se zavarovalnice sprva trudile, da ne bi plačevale vseh stroškov zdravljenja pri prometnih nesrečah in bi skupaj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) oblikovali poseben seznam primerov, kdaj bi morale stroške pokriti zavarovalnice, je po pisanju Financ prevladala ideja, ki sta jo podprla minister za zdravstvo Dušan Keber in direktor ZZZS Borut Miklavčič, da naj zavarovalnice plačajo vse.
Stroški se bodo ZZZS plačevali na podlagi izdanih računov, prvo leto pa bodo zavarovalnice ZZZS prispevale 3,5 milijarde tolarjev.
Kljub temu se očitno ne bo mogoče izogniti podražitvi obveznega avtomobilskega zavarovanja, kar pa se predvidoma ne bo zgodilo letos, podražitev pa menda tudi ne bo dosegla doslej omenjanih 20 ali celo 30 odstotkov.
Večinska podpora poslanskih skupin
Poslanke in poslanci so na današnji seji v okviru skrajšanega postopka predstavili stališča do predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Slednji med drugim prinaša spremembe na področju zdravstvenega zavarovanja kmetov ter izterjave škod za bolezni in poškodbe, ki so posledica avtomobilskih nesreč. Poslanske skupine so ob večinski načelni podpori opozorile na nekatere možne negativne posledice pri obeh omenjenih rešitvah, ki bi lahko vplivale na poslabšanje položaja slovenskih kmetov ter tudi na podražitev premij za avtomobilsko zavarovanje.
Zakonski predlog je poslancem predstavil minister za zdravje Dušan Keber. Kmetje, ki ne izpolnjujejo določenega cenzusa za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in se vanj vključujejo prostovoljno, doslej niso imeli možnosti, da bi se zavarovali za celotni obseg pravic v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po obstoječi ureditvi ne plačujejo prispevkov za nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela, tako da niso zavarovani za navedeno pravico. Po novem naj bi to možnost imeli, kar pa bo obenem zanje pomenilo tudi nove finančne obveznosti oziroma enako prispevno stopnjo, kot velja za preostali del kmetov.
Druga sprememba zakona se nanaša na izterjavo škod. Obstoječi zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa, da ima ZZZS pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od tistega, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil bolezen, poškodbo ali smrt zavarovane osebe. Predlagana novela pa predvideva, da "posebna malomarnost in namenoma povzročena škoda" ne bi bili več omenjeni. Keber pa je ob tem kot primer navedel, da ima zdravstvena zavarovalnica možnost izterjave škod le od tistih udeležencev v prometu, ki so nesrečo povzročili iz posebne malomarnosti ali namenoma, s tem pa je celotni sistem izterjave škod prepustil dolgim sodnim postopkom. S tem pa sporočamo, je dejal minister, da je vsako škodo za zdravje, vsako zdravstveno posledico potrebno zavarovati v avtomobilskem zavarovanju.
Kljub prizadevanjem po povrnitvi škod ZZZS v preteklih letih velikokrat ni bil dovolj uspešen, ker ni imel na voljo potrebnih informacij ali drugih gradiv, na podlagi katerih bi lahko izterjal povzročeno škodo oziroma jo uveljavil na sodišču. Temu naj bi botrovale veljavne določbe zakona, ki sicer opredeljujejo dolžnost posredovanja tovrstnih podatkov, vendar pa so presplošne. Po novem naj bi zavod bolj redno obveščale predvsem policija in zavarovalnice, in sicer za poškodbe, ki nastajajo v cestnem prometu oz. jih povzročijo njihovi zavarovanci v obveznem avtomobilskem zavarovanju. Te podatke naj bi zavod dobil brezplačno.
Do predlaganih novosti so kritični v poslanski skupini NSi. Rešitve po besedah Janeza Drobniča odkrivajo pravo naravo zdravstvene reforme in gredo v škodo zavarovancev. Kot je opozoril, se bodo za kmete, ki so se prostovoljno odločili za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, z dodatnim prispevkom za zdravstveno zavarovanje obremenitve tako povečale, da bo to marsikoga prisililo k izstopu iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. S tem pa se bodo še dodatno zmanjšala vplačila v pokojninski sistem in tudi v zdravstveno blagajno. Sporna je po Drobničevem mnenju tudi rešitev, "po kateri mora posameznik kriti škodo, ne glede na to, ali je kriv ali ne". Temu nasprotna je sedanja ureditev, po kateri je imel ZZZS pravico do povrnitve škode, torej stroškov za zdravljenje, le od tistega, ki je bolezen, poškodbo ali smrt zavarovanca povzročil namerno ali iz velike malomarnosti.
Silva Črnugelj iz ZLSD v spremembah na področju izterjave škod vidi pozitivne premike, saj so sedaj, ko so veliko malomarnost povzročitelja nesreče ugotavljala sodišča, nastajali veliki zaostanki. Zakonski predlog, vključno z obema predlaganima dopolniloma, ima po besedah Staneta Stoparja podporo tudi v poslanski skupini LDS. Prav tako ga bodo podprli v poslanski skupini SNS, pozitivno pa ocenjujejo predvsem tisti njegov del, ki pomeni zmanjševanje primanjkljaja zdravstvene blagajne oziroma finančni transfer z zavarovalnic na zavod. Podobno menijo v poslanski skupini SLS, vendar pa opozarjajo tudi na nekatere nedoslednosti. Sicer pa tudi v poslanski skupini SLS ugotavljajo, da bodo zavarovalnice, ki zavarujejo za avtomobilsko škodo, imele nekoliko manjše dobičke, ZZZS pa bo uveljavil pravico, ki mu pripada po zakonu.
Tudi France Cukjati je v imenu poslanske skupine SDS pozitivno ocenil rešitev, po kateri bi se iz naslova avtomobilskega zavarovanja krili stroški za bolezni in poškodbe, ki so posledica nesreč. Kot je dodal, je bil ta rizik že doslej vključen pri avtomobilskih zavarovanjih, in sicer v splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Ta denar po Cukjatijevem prepričanju sodi v zdravstvo, zavarovalnice pa tudi ne bodo prikrajšane za dobiček. V poslanski skupini SDS ne nasprotujejo niti spremembam pri zavarovanju kmetov, vendar pa gre v tem primeru njihova podpora dopolnilu, da bi se kmetje prostovoljno odločali tudi za zmanjšan obseg pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Drobnič je v razpravi izrazil tudi pripombo glede rešitve, po kateri bodo morale zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja kriti stroške zdravljenja ponesrečencev v nesrečah. To bi namreč utegnilo dvigniti tudi zavarovalne premije za obvezno avtomobilsko zavarovanje. S takšnim mnenjem se je strinjal tudi Alojz Sok (NSi), ki je še menil, da bodo zakonske rešitve povzročile številne težave, zato bo zakon že kmalu treba vnovič spremeniti. Po drugi strani se je v bran takšnim rešitvam postavil Stanislav Brenčič (SLS), ki je poudaril, da zavarovalnice iz obveznega zavarovanja ne bi krile zdravljenja poškodovanih v nesrečah, saj premija krije tudi to. Ker pa teh odškodnin ne izplačujejo, pa kujejo zato velike dobičke. S takšnimi rešitvami pa je soglašal tudi Tone Anderlič (LDS), ki je meni, da naj se zdravljenje poškodovanih v prometnih nesrečah krije iz obveznega zavarovanja, vendar pa se ne strinja s tem, da se zdravstveno blagajno krpa s temi sredstvi zato, ker na tem področju obstajajo rezerve, ko pa teh ne bo več, pa naj bi iskali druge vire.
