Strokovni svet Agencije za zavarovalni nadzor je namreč določil novo najvišjo obrestno mero, ki jo lahko zavarovalnice uporabljajo pri vrednotenju dolgoročnih obveznosti iz zavarovalnih pogodb, ki v izračunu premije in obveznosti upoštevajo garantirano obrestno mero. Pravno-formalno omenjeni sklep ne zahteva avtomatičnega zvišanja premij, vendar bodo zavarovalnice v praksi to zahtevo izpolnile tako, da bodo ustrezno prilagodile cenike svojih produktov, so pojasnili na agenciji.
Nameravano podražitev življenjskih zavarovanj so potrdili tudi v družbi NLB Vita. Kot je pojasnil predsednik uprave družbe Miran Vičič, bo znižanje obrestne mere poenostavljeno povedano imelo za posledico podražitev zavarovanj. Če bo stranka želela imeti enako zavarovanje kot doslej, bo morala plačati višjo premijo, je pojasnil. Veljalo pa bo tudi obratno: ob enaki premiji bo zavarovanec dobil manj zavarovanja.
Glavna posledica tega sklepa je, da bo pri tistih življenjskih zavarovanjih, pri katerih zavarovalnica nekaj jamči (zajamčen donos oz. zajamčena obrestna mera), zdaj to jamstvo nižje. "Ko od vplačane premije odšteješ vstopne stroške in riziko premijo, dobiš ostanek, ki se obrestuje po neki v naprej določeni obrestni meri. Agencija za zavarovalni nadzor predpiše zavarovalnicam, kakšno najvišjo obrestno mero lahko pri tem uporabijo," je pojasnil predsednik uprave družbe NLB Vita. S tem agencija poskrbi, da zavarovalnice ne bi obljubljale stvari, ki jih potem ne bi mogle izpolniti.
Seveda agencija predpiše najvišjo obrestno mero, zavarovalnica pa lahko uporabi največ takšno ali nižjo. Vičič je še povedal, da končni rezultat življenjskega zavarovanja sicer ni odvisen le od obrestne mere, temveč še od drugih dejavnikov - vstopnih stroškov, riziko premije, pa tudi izstopnih stroškov. Tako lahko neka zavarovalnica uporablja nižjo obrestno mero od predpisane, pa zavarovana oseba pri njej kljub temu privarčuje več kot pri drugi zavarovalnici z višjo obrestno mero, ker ima slednja višje stroške.
Za znižanje obrestne mere so se odločili tudi na podlagi zahteve evropske direktive, ki določa, da maksimalna obrestna mera ne sme presegati 60 odstotkov povprečne obrestne mere na državne vrednostne papirje države, na katere valuto glasijo obveznosti zavarovalnic iz teh pogodb. Doslej veljavna obrestna mera v višini 3,25 odstotka je bila višja od maksimalnih obrestnih mer v državah EU, izjema sta Belgija in Portugalska.
