Energetika je za SIB banko plačala 3,5 milijarde tolarjev - zdaj, dve leti kasneje, bo zanjo dobila le dobrih 400 milijonov. So tisti, ki so odobrili in speljali tak nakup, po vašem naredili Energetiki škodo?
Energetiki je bila vsekakor narejena škoda v višini približno 3 milijard tolarjev. Ali je bila škoda narejena zavestno, pa je drugo vprašanje.
Ali boste torej proti akterjem tega nakupa sprožili odškodninske tožbe? Mestni svet jih namreč že napoveduje. Če se za to odločite, koga nameravate tožiti?
Povedati moram, da smo dogovorjeni, da se pripravita analiza in predlog za vložitev odškodninskih tožb. Proti komu bodo vložene ta hip težko rečem. Dokler ta stvar ne bo stekle, o tem tudi ne morem dajati izjav. Bistveno je, da v odškodninskih tožbah lahko zasledim ekonomski motiv po povrnitvi škode, ne pa ustvarjanje nekega političnega šova.
Menite, da s tem koga ščitite?
Ne. Ta trenutek bi bilo od mene ošabno trditi, da vem proti komu moramo vložiti odškodninske tožbe, saj morajo to pripraviti odvetniki, ki se na to spoznajo, imajo vse relevantne dokumente, te stvari proučujejo in bodo pripravili dokumente proti komu lahko odškodninske tožbe vložimo. Vložili pa jih bomo pod pogojem, da ocenimo, da je možnost uspeha velika.
V vsakem primeru boste torej sprejeli ponudbo NLB, hkrati pa imate pooblastilo, da se še pogajate za višjo ceno. Ali resno menite, da boste lahko iztržili več in koliko bi to bilo?
Ob določenih predpostavkah računam, da lahko iztržimo višjo ceno. Pogoj za to pa je, da dobimo jaz in nekateri kolegi pooblastila, da lahko Ljubljanski banki ponudimo več posla, kot smo ga doslej že ponudili. Očitno je, da se banka kupuje zaradi poslov in ne iz nekaterih drugih interesov.
NLB ponuja 370 tolarjev za delnico pod pogojem, da NLB dobi tudi vse posle Energetike in Holdinga, torej kup denarja. Za kolikšne depozite in posle gre?
Ves tekoči posel, torej poslovanje prek transakcijskih računov, se nahaja v SIB banki. Kar pa se tiče depozitov je en del le-teh v banki SIB, del pa v NLB in drugih bankah. Po tem dogovoru bi morali večino, to pomeni dve tretjini tekočih poslov prenesti v NLB in prav tako dve tretjini depozitov, kar znaša približno 4 milijarde tolarjev.
