Slovenija

Drago sodno zavlačevanje

Strasbourg, 09. 03. 2006 14.20 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Ker Slovenija Mariji Žnidar ni zagotovila pravice do sojenja v razumnem roku, ji bo morala izplačati 3000 evrov.

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je ugodilo slovenski državljanki, ki je tožila Slovenijo zaradi predolgih sodnih postopkov. Sodišče je v primeru Marije Žnidar odločilo, da je prišlo do kršitev 6. in 13. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Slovenija mora Žnidarjevi v treh mesecih plačati 2000 evrov za nematerialno škodo ter 1000 evrov za stroške, vključno z vsemi morebitnimi davki.

Žnidarjeva je na sodišču v Strasbourgu leta 2001 vložila tožbo, ker naj bi Slovenija s predolgimi sodnimi postopki kršila 6. člen Evropske Konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki govori o pravici do poštenega sojenja, ter 13. člen, ki določa pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred domačimi sodišči.

Od najnižjega do najvišjega sodišča

Danes 75-letna Marija Žnidar je leta 1990 padla v celjskem zdravstvenem domu in se poškodovala. Ker ji zavarovalnica do leta 1993 ni izplačala odškodnine za poškodbe v višini nekaj več kot 2,1 milijona tolarjev, je vložila tožbo na temeljnem sodišču v Celju. Primer je dve leti kasneje zaradi reforme pravosodnega sistema prevzelo celjsko okrožno sodišče, leta 1997 pa celjsko okrajno sodišče, še istega leta pa so primer znova predali okrožnemu sodišču.

Žnidarjeva se je večkrat pritožila na Višje sodišče v Celju, a je to leta 2001 pritožbo zavrnilo. Tožnica se je nato istega leta pritožila še na vrhovno sodišče, ki je leta 2002 ravno tako zavrnilo njeno pritožbo. Istega leta je Žnidarjeva vložila ustavno pritožbo, ki jo je ustavno sodišče maja 2004 zavrnilo.

Slovenija bo morala tožnikom skupaj plačati 51.100 evrov za nematerialno škodo in 13.265 evrov za sodne stroške - skupaj 64.365 evrov ali 15,424.428 tolarjev.

Rešenih še 18 slovenskih zadev

Evropsko sodišče za človekove pravice v četrtek razsodilo v še 18 primerih, ki so jih proti Sloveniji zaradi sodnih zaostankov sprožili slovenski državljani. V 16 primerih je ugotovilo, da je prišlo do kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah, in Sloveniji naložilo, da mora tistim, ki so to zahtevali, plačati denarno odškodnino. V dveh primerih pa je ugotovilo, da ni prišlo do kršitev.

Sodišče, kot piše na spletni strani sodišča, je pri 13 primerih razsodilo, da je Slovenija s predolgimi sodnimi postopki kršila 6. člen Evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki govori o pravici do poštenega sojenja, ter 13. člen, ki določa pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred domačimi sodišči. Zato jim mora Slovenija v treh mesecih plačati denarno odškodnino.

Podjetju Eucone d.o.o. iz Maribora mora plačati 8000 evrov za nematerialno škodo. Janku Podkrižniku mora plačati 1200 evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške, Samotu Cmoku 2400 evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške. V primeru Meh (trije tožniki) mora izplačati 2400 evrov za nematerialno škodo in 955 evrov za stroške, Radžifu Kukavici pa 6400 evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške.

Na vprašanje, kaj lahko vlada naredi glede sodnih zaostankov in razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, je Janša odvrnil, da gre za stvari, ki so bile in so še vedno pod preprogo. Kot je dejal, gre za neodvisno vejo oblasti, za sodstvo, ki bi zagotovo imelo bistveno manj zaostankov, "če bi sodniki, ko gre za njihove plače, bili tako ekspeditivni tudi, ko gre za njihovo redno delo".

Silvi Kumer mora Slovenija izplačati 3200 evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške. Štefanu Cokanu tisoč evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške. Feliksu Vidoviču 2000 evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške. Marku Kramerju 6400 evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške.

Marjanu Krašovcu mora izplačati 3200 evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške. Branko Dreu pa mora dobiti 1200 evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške. Za primer Mulej-Zupanec je sodišče odredilo plačilo 2400 evrov za nematerialno škodo in tisoč evrov za stroške.

Zaradi kršenja samo 6. člena omenjene konvencije mora Slovenija plačati odškodnine trem tožnikom - Jožetu Novaku (1500 evrov za nematerialno škodo in 1015 evrov za stroške), Aleksandru Klinarju (4800 evrov za nematerialno škodo in 145 evrov za stroške) ter Cvetku Bauerju (3000 evrov za nematerialno škodo in 150 evrov za stroške). Da ni prišlo do kršitev tega člena, je sicer ugotovilo v dveh primerih (Baltič in Žagar).

Pri odločanju pri večini danes objavljenih razsodb se je sodišče v Strasbourgu naslanjalo na prvi primer, v katerem je razsodilo glede tožb zaradi sodnih zaostankov proti Sloveniji - na primer Franja Lukende. Sodišče je v tem primeru 6. oktobra lani razsodilo, da mu mora Slovenija zaradi sodnih zaostankov izplačati odškodnino za negmotno škodo v višini 3200 evrov in 965 evrov za stroške.

Takrat je tudi zapisalo, da zaradi nenehnega kopičenja nerešenih primerov na slovenskih sodiščih meni, da je predolgo trajanje sodnih postopkov v Sloveniji velika težava. Na Evropskem sodišču za človekove pravice je bilo takrat 500 podobnih tožb proti Sloveniji.

SORODNI ČLANKI

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

zoran.artnak@hotmail.com
09. 03. 2006 19.11
V Sloveniji imamo pa res krasna sodišča. Svoje primere rešujejo tako pospešeno, da jih bomo davkoplačevalci kaj kmalu občutili na svojih plečih. Še to nam manjka da evropsko sodišče ugodi vsem tistim varčevalcem LB, ki tožijo Slovenijo pa smo zmagal na celi fronti. Gospod Šturm, vi ne vlečete Slovence več za jajca s svojimi izjavami o uspešnosti sodišč in zmanjševanjem zaostankom, temveč vse bolj globoko posegate v naš žep. Je pa res, da je pa vlada vlada zelo uspešna na področju davkarije, pravi virtuoz. Ni čudno, da Bajuk dobiva same čestitke, saj te so tako na račun obubožanih Slovencev. Drugje v razviti Evropi bi ga namreč folk že zdavnaj križal, mi pa smo očitno še vedno zametek komunizma, ki nemo kima z glavo in upa na boljšo prihodnost.