Vitoslavu Türku, nekdanjemu direktorju Elesa, kasneje svetovalcu direktorja, očitajo, da je slovensko elektrogospodarstvo s škodljivimi pogodbami oškodoval za kar dve in pol milijardi tolarjev. Türk pa se pojutrišnjem po odločbi delovnega in socialnega sodišča vrača na staro delovno mesto. Poleg tega mu je država, zaradi zgubljenih tožb že izplačala več kot 10 milijonov tolarjev za odpravnino, zaostale plače in zamudne obresti.
Zgodba se je začela konec leta 2000, ko je Vitoslav Türk, takratni direktor Elesa, podpisal pogodbo z danes že propadlim ameriškim energetskim gigantom Enronom. Po sporni pogodbi je namreč propadli gigant pobiral provizijo za italijanskemu kupcu prodano elektriko v letu 2001. Ker je vlada menila, da je bila to za Eles škodljiva pogodba, so ga razrešili, po tej odločbi mu odpravnina ni pripadala. Türk se je pritožil, vrhovno sodišče pa razsodilo njemu v prid. Tako je spet sedel na direktorski stolček, a le za kratek čas. Kmalu zatem so ga namreč prerazporedili na mesto svetovalca direktorja, dobil je tudi odpravnino.
"V sredo bo po dolgem času spet prvič mogoče sesti za mizo z ljudmi, ki so vse te sodne spore začeli,ter doživeli sodne poraze. Na njihovi strani je, da bodo zdaj vse to znali prenesti v smislu fair playja," je za 24ur povedal Türk.
Direktorica splošnega sektorja, Marjeta Marcon, med drugim na Elesu zadožena tudi za kadre, pravi, da mu pisarno še pripravljajo.
Dobil pa je že odškodnino, ki mu pripada po odločbi delovnega in socialnega sodišča. Skupaj torej več kot 11 milijonov slovenskih tolarjev. Tuerk pravi, da ne ve, ali je to ves dolg, saj naj obračuna ne bi prejel.
Drage čistke
Primer Vitoslava Türka ni edini, ko je državni uradnik poleg vrnitve na delovno mesto dobil tudi precejšnjo odškodnino. Politične rošade v vrhovih državnih podjetij, ki so jim navadno sledile visoke odškodnine in odpravnine, smo seveda vselej plačevali davkoplačevalci.
V javnosti so na primer zelo odmevale zdrahe na vrhu Telekoma leta 2000, v času, ko je vlado za pol leta prevzela Bajukova vlada.
Poleti 2000, ko je padla Drnovškova vlada, je nova, Bajukova, precej hitro izvedla menjavo na vrhu Telekoma. Dotedanji predsednik uprave Telekoma Peter Tevž je moral zaradi nekrivdnih razlogov - za koliko denarja, nam ni uspelo izvedeti. Najbrž pa ne veliko manj kot ga je dobil Marjan Podobnik, ki je zamenjal Tevža in doživel enako usodo: takoj po zmagi na volitvah leta 2001 ga je odžagala nova Drnovškova vlada za odpravnino v višini šestih mesečnih neto plač ali nekaj več kot dva milijona tristo tisoč tolarjev neto.
Na izplačilo celotne odškodnine pa še čaka Marija Ribič, nekdanja direktorica Pošte Slovenije. Ko so jo prav tako zaradi spremembe političnega podnebja zamenjali, bi morala dobiti šest povprečnih plač ali dva in pol milijona neto. A so ji doslej kljub dobljeni tožbi na vrhovnem sodišču izplačali le eno plačo.
Politični veter je leta 2000 za kratek čas in iz nekrivdnih razlogov odpihnil tudi direktorja Kapitalske družbe Jožeta Leniča, ki se je kmalu vrnil na staro delovno mesto - ali in kolikšno odškodnino je dobil, nam danes v njegovi pisarni niso uspeli izračunati.
Prav tako je svojo razrešitev, ki jo je leta 2001 predlagala ministrica za gospodarstvo, za dva milijona tolarjev vnovčila Barbara Gunčar, nekdanja predsednica Slovenske turistične organizacije.
Z mesta direktorja Slovenske odškodninske družbe je moral - tokrat zaradi krivdnih razlogov, domnevno škodljivega posla z Unionovimi delnicami, oditi Anton Končnik. Končnik se je na odločitev pritožil, o zadevi pa presoja Delovno sodišče v Ljubljani.
