Vlada je sicer v skladu z varčevalnimi ukrepi ustanovila posebno delovno skupino, ki naj bi v bodoče usklajevala potovanja v tujino. Teh pa kljub varčevanju ni nič manj kot v preteklosti.
Zunanji minister Rupel je v zadnjem mesecu obiskal Berlin, Bruselj, Jordanijo, ZDA, Bari... Ministrica za gospodarstvo Tea Petrin je bila v enakem obdobju v Skopju, na Kreti in v Bruslju, minister za kmetijstvo Franci But pa v Helsinkih, na Dunaju in pravkar na Krfu, kjer se udeležuje neformalnega srečanja kmetijskih ministrov EU. Po Butovih besedah je tričlanska slovenska delegacija edina, ki se neformalnega zasedanja zaradi varčevanja udeležuje samo dva od štirih dni.
V zadnjem mesecu je bila veliko na poti tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter. Med 8. in 10. aprilom v Varšavi, nato v Rimu, 6. maja v Bruslju in danes v Dublinu, nato potuje v Cannes. "Poslanstvo ministra za kulture je še posebej pomembno, ker so naši umetniki že zdavnaj stopili v evropski prostor, dobili mednarodna priznanja, in da jim odpiramo projekte," pravi ministrica Rihterjeva.
Na vladi trdijo, da so vsi obiski v tujini skrbno pripravljeni - program obiska mora na seji potrditi vlada, delegacija pa mora o uspešnosti obiska napisati tudi poročilo. Kljub temu se zelo redko zgodi, da bi vlada katerega od načrtovanih obiskov zavrnila. "Nova komisija ima nalogo, da pregleda program obiskov za prihodnji mesec in svetuje ali odsvetuje kakšen obisk," pravi državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Samuel Žbogar.
Koliko obiskov v tujini je zares smiselnih in kakšne koristi ima Slovenija od tega, vedo najbolje tisti, ki se službenih potovanj udeležujejo. V bodoče naj bi bilo članov delegacije čim manj. Vlada je v smernicah, ki jih je sprejela, opredelila tudi število članov delegacije, ki spremljajo ministra, in sicer zelo konkretno, da je to minister in še dva predstavnika ministrstva. Omejeno je tudi število dni takega obiska na dva dneva, na tak način pa se bo prihranilo na dnevnicah in prenočitvah" pravi Žbogar.
Delovna skupina, ki bo usklajevala potovanja v tujino, pa se s potovanji v Bruselj sploh ne bo ukvarjala. Zaradi skorajšnjega članstva Slovenije v Evropski uniji je potovanj v Bruselj vsak dan več in verjetno ne mine dan, da se po bruseljskih palačah ne bi sprehajal kdo od slovenskih državnih uradnikov.
Gregor Krajc: Naši uradniki potujejo v ekonomskem razredu
O stroških potovanj slovenskih uradnikov smo se pogovarjali z direktorjem Urada za informiranje Gregorjem Krajcem.
S približevanjem Evropski uniji bo vse več poti v Bruselj. To najbrž pomeni, da bodo stroški potovanj močno narasli. Je možno reči vsaj okvirno, za koliko, imate že kakšne izračune?
Ti izračuni še niso narejeni, so pa bili na začetku, ko je Slovenija začela pogajanja z EU, ti stroški nekoliko višji zaradi tega, ker je bilo treba pregledati usklajenost cele zakonodaje in smo potrebovali več ekspertov. Pogajanja so v zaključni fazi potekala o finančnem delu, kar je zahtevalo manj ljudi, zdaj, ko se Slovenija vključuje v EU in bodo slovenski predstavniki povsod navzoči, pa bo to spet zahtevalo nekoliko večji obisk Bruslja.
Kako pa imajo logistične zadeve urejene države, ki so že članice EU? Ali imajo na primer kakšne pogodbe s hoteli in letalskimi prevozniki za cenejša prenočišča in letalske karte?
Za Bruselj so značilne agencije, ki zakupijo hotele, predstavništva držav članic z njimi sklenejo pogodbe in tako pridejo do cenejših hotelov, Slovenija pa tako ravna že zdaj.
Bodo naši uradniki v Bruselj potovali v ekonomskem ali poslovnem razredu?
V ekonomskem razredu, v skladu s sklepom, ki ga je predstavil gospod Žbogar.
Kako pa je s standardom bivanja v Bruslju? Ali obstaja kakšno pravilo, kako luksuzne sobe lahko uporabljajo naši državni uradniki?
Državni uradniki ne uporabljajo luksuznih sob razen, kadar gre za obisk na najvišji ravni, to sta predsednik države in premier. Sicer pa se predvsem gleda, da je hotel blizu kraja sestanka, največkrat gre za svet Evrope. V evropski četrti cene nihajo od 100 do 150 evrov na noč.
Ali imamo kakšen pravilnik v zvezi s tem?
Pravilnika ni. Ministrstva sama rezervirajo sobe na podlagi liste hotelov, ki jo posreduje agencija, s katero je sklenjena pogodba.
