Slovenija

Dr. Srečo Dragoš: Nestrpnosti do vernikov v Sloveniji ni

Ljubljana, 22. 08. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

O naraščanju verske nestrpnosti v Sloveniji smo se pogovarjali z dr. Srečom Dragošem, ki se na Fakulteti za socialno delo ukvarja s sociologijo religije.

Ali tudi po Vaši oceni v Sloveniji zaskrbljujoče narašča verska nestrpnost?

Jaz nimam tega občutka na splošno. Po meritvah javnega mnenja se ne spomnim podatka, ki bi v zadnjih nekaj letih opazno dvignil nestrpnost do vernega prebivalstva družbe, ki je navsezadnje prevladujoč delež ljudi. Mislim, da je nekaj drugega, da je v ozadju strategija katoliške cerkve, da vedno, ko se zgodi kaj pomembnega v vladnih odločitvah, ki se tiče položaja katoliške cerkve, takrat se vrhovni strategi katoliške cerkve v Sloveniji odločijo za pritisk na javnost, ker dobro vedo, da jim to lahko nekako žal prinese pogajalske točke. Mislim, da imamo tudi tukaj s tem opraviti.

Komisija za pravičnost in mir omenja zaporedje nestrpnih dejanj, zadnje je Brecljevo utišanje zvonov v Kopru. Cerkev poudarja, da gre za skrunitve, interpretacije teh dejanj pa so različne…

Seveda so. Za stališče katoliške cerkve v Sloveniji je skrunitev vsakršno, in to se da dokumentirati, nasprotovanje stališčem verskim funkcionarjem. Vedno, ko se kaj kontrira ali opozarja na neke nepravilnosti, bo to interpretirano kot žalitev vere. To je samo ena od interpretacij, ki je za lase privlečena, so pa še druge, ni pa meje, ki bi jo potrdilo sodišče v konkretnem primeru, kaj je dovoljeno in kaj ni.

Cerkveni krogi opozarjajo, da se oblast ne odziva. Nihče od predstavnikov oblasti dejanj verske skrunitve ni obsodil. Ste tudi vi mnenja, da država naredi premalo in da bi se morala na nek način odzvati?

Spomnim se številnih žalitev, npr. ateisti si ne zaslužijo usmiljenja, to je znan citat znanega teologa v številnih intervjujih. Tudi takrat se tam ni nihče, še najmanj oblast, odzval na to trditev. Še enkrat bi poudaril, tu je vrsta nejasnih stvari. Ne strinjam se, da je vsak protest, vsako izražanje mnenj, ki bi bila v čemerkoli drugačna od vrhov katoliške cerkve, že skrunitev in napad na vero. Kogar skrbi, da imamo opraviti s tem, naj sproži postopek na sodišču, druge poti jaz ne vidim, vse ostalo je metanje peska v oči.

Raeljanci sami zase pravijo, da so ateistična religija. Kako naj to razumemo?

To je kar točna oznaka. To pomeni, da operirajo z nedokazljivimi trditvami, ki so povezane z onostranstvom, ampak ne vključujejo boga.

Zanimivo je, da slovensko raeljansko društvo podatke o številu članov skriva. Zakaj?

Težko verjamem, da bi bilo zaradi tega, ker ne bi imeli pregleda nad tem. Mislim, da je to običajen refleks vseh skupin, ki se počutijo marginalizirane na tem trgu verskih idej. Marginalizirane v smislu, da se bojijo odziva javnosti, ker nekako slutijo, mogoče gre tudi za to v tem primeru, da bi vsakršen natančen podatek lahko tisti, ki jim niso naklonjeni, vzeli kot njihovo kritiko. Če se izkaže, da imajo zelo veliko pripadnikov, potem se jih bo obsodilo, kakšna nevarnost to je, če pa se izkaže, da imajo malo pripadnikov, pa se jih lahko diskvalificira kot nepomembne in tako so raje tiho.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20