Koga bodo najnovejši davčni ukrepi najbolj udarili po žepu?
Dodatno bo obdavčeno predvsem premoženje, tudi tisto, ki do sedaj ni bilo, se pravi dolžniški vrednostni papirji, obveznice, nepremičnine, bančne vloge. Po sedanjih napovedih bi bile na primer obdavčene vse bančne vloge nad približno tremi milijoni tolarjev. Seveda pa bodo davki dodatno po žepu udarili vse zaposlene v izobraževanju, znanosti, kulturi in samostojne novinarje, prav zaradi obdavčitve avtorskih honorarjev.
Ali lahko, tako po domače, rečemo, da bodo vzeli bogatim in dali revnim?
Najrevnejši sloji bodo nekoliko razbremenjeni, predvsem zaradi tega, ker ne bodo obdavčeni dohodki v višini minimalnih življenjskih stroškov, vendar je treba poudariti, da tukaj samo sledimo praksi ostalih držav in pravzaprav že zelo zamujamo ter upoštevamo odločbo ustavnega sodišča, ki je zelo nedvoumna.
Če bodo resnično obdavčene obresti bančnih vlog, kaj bodo storili bogati? Se lahko zgodi, da bodo denar naložili v tujini?
Zanimivo bo videti, ali se bo ponovila zgodba nekaterih drugih držav, na primer Nemčije, kjer se vrhunski menedžerji in športniki davčnemu primežu poizkušajo izogniti teko, da prijavijo stalno bivališče v kaki od davčnih oaz, na primer v Monaku ali na Kajmanskih otokih.
Kako bo reforma vplivala na mlajšo generacija in srednji sloj? Torej na ljudi, ki so najbolj produktivni?
Po eni strani je težava v tem, da so dohodki izjemno močno obremenjeni, po drugi strani pa obstajajo določene socialne subvencije. Davčni sistem skratka ni preveč stimulativen za mlado generacijo, da bi povečala svojo delovno aktivnost, hkrati pa sistem spodbuja del populacije, da se z delom na črno umika v sivo ekonomijo.
To verjetno velja tudi za obdavčitev avtorskih honorarjev, kar je že sprožilo veliko gneva, predvsem med kulturniki?
Seveda, predvsem zato, ker država po eni strani govori, da želi spodbujati znanost, tehnološki razvoj, izobraževanje in da bomo na tem gradili naše konkurenčne prednosti, hkrati pa obdavčuje znanje. Obdavčitev avtorskih honorarjev namreč pomeni obdavčitev znanja, saj so avtorski honorarji neposredno povezani s tehnološkim razvojem in znanostjo.
Kaj lahko pričakujemo od novega davka na nepremičnine, ki naj bi ga sprejeli jeseni?
Predvsem ima država veliko težavo, saj ne uspe ugotoviti, koliko je pravzaprav premoženja, saj nima ustreznega registra stavb. Seveda se postavlja tudi vprašanje metodologije vrednotenja nepremičnim. Ne da se namreč enako obdavčiti stanovanja v Ljubljani in stanovanja na Kozjanskem. Seveda tudi ne more enako davka plačevati štiričlanska družina, ki živi v sto kvadratov velikem stanovanju in pa nekdo, ki živi sam. Ne smemo pa pozabiti, da Slovenci najraje, poleg avtomobilov, vlagajo v nepremičnine in zato sem prepričan, da bo v tem predvolilnem času obdavčitev nepremičnin tudi prvovrstno politično vprašanje.
Ali lahko napovedano davčno reformo označimo kot pravično?
S tega vidika bi težko govorili o pravičnosti. Predvsem pa reforma ne bo spodbujala gospodarske aktivnosti in gospodarske rasti. Rekel bi, da država pobira tam, kjer je najlažje pobrati.
V bistvu se torej ne bo zgodilo to, kar so ob predstavitvi reforme napovedovali, da bo razbremenjeno gospodarstvo?
Samo v manjši meri, pri najnižjih dohodkih, še vedno pa bomo spadali med tiste države, ki imajo z različnimi dajatvami in prispevki najbolj obremenjene dohodke iz dela. To izjemno neugodno vpliva na konkurenčnost gospodarstva, tako da v gospodarstvu z reformo zagotovo ne bodo zadovoljni.
Če seštejemo vse pluse in minuse, reforma prinaša boljše ali slabše stanje od obstoječega?
Rekel bi, da bi se jo dalo bistveno boljše zastaviti. Predvsem bi si morali zastaviti vprašanje, kako z reformo spodbuditi gospodarsko rast in povečati konkurenčnost gospodarstva in ne samo, kako čim lažje napolniti državno blagajno.
