Dovoljenje za steklenjak oziroma sušilnico sadja, zrasli pa dve vili

Saga je zaključena, družini Türk je uspel veliki met. Dolgoletna črna gradnja na Parecagu ni več črna gradnja že od septembra 2022, kmalu za tem, ko je v veljavo stopil zakon o objektih daljšega obstoja, ki omogoča legalizacijo vseh objektov, zgrajenih pred letom 2005.  

"Podjetje Virtus je dalo dve vlogi za objekt daljšega obstoja, eno dovoljenje je bilo izdano, eno pa zaradi zadržanja odločbe ustavnega sodišča še čaka," pravi Bojan Žiberna, načelnik Upravne enote Piran. Za hišo bodo tako morali še počakati, večji objekt pa je medtem že dobil gradbeno in uporabno dovoljenje.

Za uzurpacijo so morali plačati le slabih 13 tisoč evrov. "Dovoljenje za objekt daljšega obstoja pomeni, da je stavba legalna," pojasnjuje Žiberna. In čeprav naj bi skladno s prvotnimi dovoljenji na mestu stal steklenjak oziroma sušilnica sadja, sta tam zrasli dve vili.

"To je ugotovitev inšpektorata, inšpektorat je deloval, po moji oceni, pod močnim medijskim pritiskom. Sam bi ga imenoval kar medijski linč," je Tine Türk dejal novembra 2017. A vztrajanje se je izplačalo. Bitka Türkovih z gradbeno inšpekcijo je trajala več kot desetletje in čeprav sta vmes prišli tudi dve odločbi za rušenje objektov, jim je to s pravnim upiranjem uspelo preprečiti.

Tudi s pomočjo odvetnice, zdaj predsednice republike Nataše Pirc Musar. Türkove je branila tudi tako, da je s prstom kazala na Občino Piran, ker ta ni spremenila svojih prostorskih načrtov. "Občina Piran od leta 1998 do danes na zakonitem urejanju prostora ni naredila praktično nič," je pred sedmimi leti dejala Pirc Musarjeva.

Türkovi sicer niso edini, ki so s pridom izkoristili novi zakon. Samo v Občini Piran so v slabem letu in pol dobili 150 vlog za legalizacijo. Več kot polovici so glede na nov zakon morali ugoditi, med njimi tudi sodnici Tini Benčič. Prav zaradi te črne gradnje na kmetijskem zemljišču leta 2019 pa so jih kazensko iz Pirana premestili na sodišče v Postojni.