Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja deluje v okviru ministrstva za informacijsko družbo, imenuje pa ga državni zbor. Ta je pred dobrima dvema tednoma za pooblaščenko imenoval Natašo Pirc Musar, prej predstavnico za stike z javnostmi Vrhovnega sodišča.
Funkcija pooblaščenca je ena izmed najmlajših v državi. Ustanovili so jo šele pred slabim letom dni. Kar je verjetno tudi razlog, da državljani večinoma ne vedo, kdaj se nanjo lahko obrnejo. Kljub temu je delo pooblaščenca državljanom iz dneva v dan bolj poznano. Tako vsaj kaže statistika. Od ustanovitve septembra 2003 do konca letošnjega maja so obravnavali 35 primerov. Tako so večkrat pomagali pri pridobitvi zapisnika kolegija pri županu, sklepa agencije o dodelitvi dovoljenja ali izdaji lokacijskega dovoljenja.
Novo imenovano pooblaščenko pa trenutno čaka 36 nerešenih primerov. Pooblaščenec mora zastopati javni interes, še posebej v tistih primerih, ko bi bila zaradi zamolčanih podatkov kršena pravica do obveščenosti. Takih primerov je bilo kar nekaj. Pooblaščencu naj bi šle tudi zasluge, da agencija za javnopravne evidence in storitve mesečno objavlja seznam plač v javnem sektorju. Od inšpektorja za varstvo osebnih podatkov je na primer zahteval, naj prekliče odločbo, s katero je ta prepovedal objavo internetne strani udba.net, in tako dalje. Zadnji odmeven, še nerešen primer pa je, ko Urad bivšega predsednika države, novinarju revije Mag ni želel posredovati seznama udeležencev večerje v Vili Podrožnik, katere organizator je bil Milan Kučan, plačnik pa državni proračun.
Nataša Pirc Musar, nova pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja je bila tudi gostja oddaje 24 ur.
Šestintrideset primerov vas še čaka. Za kakšne primere gre, s čim boste imeli imela največ dela?
Največkrat prihajajo do našega urada zahteve oziroma pritožbe, ker prvostopenjski organi državljanom niso hoteli dati določene informacije. Veliko zahtev je s področja urejanja okolja in prostora, zelo dejavna so na primer ekološka društva, ki želijo od države izvedeti kako na določenem področju ureja na primer čistost voda, gozdov in tako dalje....Veliko je različnih informacij s področja delovanja ministrstev, programov, analiz....Skratka gre za veliko informacij, ki so na voljo državljanom in jih le-ti lahko izkoristijo oziroma dobijo.
Veliko ljudi moti zaračunavanje javnih informacij. Pritožujejo se, na primer, ker je treba plačati vpogled v zemljiško knjigo...
S tem problemom sem se srečala že v prejšnji službi na Vrhovnem sodišču. Zemljiška knjiga pa ni edini register, ki ga zadeva ta problem. Informacije želijo, na primer, zaračunavati tudi geodeti, pa Ajpes, sodišča....Naš zakon je, kar se tega tiče, jasen. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja govori, da morajo biti informacije državljanom, ki so nastale pri določenem državnem organu brezplačne. Res je, da v Evropi že obstaja direktiva, ki govori o ponovni uporabi javnih informacij, vendar je to drugo poglavje, ki ga tukaj ne bom načenjala, ampak po mojem mnenju bi država morala v vsakem primeru narediti konkretno analizo ali lahko določene informacije zaračunava ali ne. Če govorimo o zemljiški knjigi, je zakon o zemljiški knjigi popolnoma jasen, saj govori, da je vpogled v zemljiško knjigo brezplačen. In zato se mi zdi sporno, da so te stvari urejali s pravilnikom, prav tako tudi plačljivost vpogleda v elektronsko zemljiško knjigo.
Tako novinarji, kot drugi, velikokrat naletimo na molk pristojnih organov, tudi če to ni upravičeno. Kaj lahko storimo? Jih lahko prijavimo? Kaj lahko naredite vi?
Že prej sem pozabila omeniti, da na urad prihaja veliko pritožb tudi zaradi molka organov. V tem primeru se mi zdi, da lahko izkoristim kazenske določbe zakona. Uradno osebo lahko recimo prijavim sodniku za prekrške, če ne da javne informacije državljanu v dvajsetih delovnih dneh od prejema prošnje. Kazen za uradno osebo je najmanj 250 tisoč tolarjev. In to je stvar, ki jo bom v prihodnje izkoristila. Vsak konkreten primer bom seveda preučila in če bom ugotovila, da organ namerno ignorira državljana za daljše obdobje, bom brezkompromisna. Vložila bom zahtevo za prekršek.
Funkcija, ki ste jo nastopili je sorazmerno nova in marsikdo je še ne pozna. Kaj bi svetovali ljudem, v kakšnih primerih naj se obrnejo na direktno na vas?
Direktno name pravzaprav težko, ker ni nismo svetovalni organ. Seveda pa se morajo vedno najprej obrniti na prvo stopnjo, to je na organ od katerega želijo pridobiti informacijo. Šele potem, če od tega organa informacije ne dobijo oziroma če organ molči, lahko jaz, v skladu z zakonom odreagiram. Seveda pa v tem trenutku tudi izkoriščam priložnost, da preko medijev državljanom lahko razložim, kakšne pravice imajo.
