Dostojno delo zagotavlja tudi organizacijo zasebnega življenja

Potreba po delovni sili se povečuje, kot kažejo podatki Zavoda za zaposlovanje, je število prostih mest, ki so jih delodajalci v devetih mesecih sporočili Zavodu, za 30 odstotkov večje. Čeprav se stanje izboljšuje, statistika SURS še vedno prikazuje anomalijo slovenskega trga dela – prekarstvo. 2,7 odstotka ljudi je v letu 2020 opravljalo prekarno delo ali pa niso imeli pogodbe za delo, daljše od 3 mesecev. Slovenija se s to stopnjo ne more pohvaliti, saj presega evropsko povprečje, ki znaša 2,2 odstotka. Stanje je na primer še slabše v sosednji Hrvaški, kjer je prekarcev 4,9 odstotka, podobne razmere so tudi v Franciji, kjer je število prekarnih delavcev najvišje v EU.  

A  vsako prekarstvo ni nedostojno delo in vsaka redna zaposlitev ni dostojna. Dostojno delo ni vezano na določene oblike opravljanja dela, mora pa dostojno delo omogočati takšen razpored dela, ki omogoča kakovosten počitek in organizacijo zasebnega življenja. 18 odstotkov Slovencev možnosti za počitek med vikendom nima, saj takrat delajo, v celotni EU pa za vikend dela nekaj več kot petina delovno aktivnih. Delež ljudi, ki dela med vikendi, se je v zadnjih letih zniževal, najbolj se je znižal prav v 2020, v EU s 25,8 odstotka na 22,4 odstotke. 

Kako ustvariti pogoje za dostojno delovno mesto, je temeljno vprašanje sodobne družbe. Skozi leta se je opredelitev dostojnega dela spreminjala, včasih je bilo pomembno, da delo je, danes je pomembno še kakšno je delo in zaradi tega prihaja do trenj med generacijami in do stereotipov. Dostojno delo bi moralo zadovoljiti pričakovanja posameznika sodobne družbe, ob delu se ne bi smel počutiti izkoriščanega in izigranega, plačilo za delo pa bi moralo zadovoljiti osnovne življenjske potrebe. Povprečna bruto plača se je v primerjavi z letom 2019 zvišala za 85 evrov, tako je leta 2020 znašala 1.936 evrov. Sloveniji dobro kaže tudi v razmerju plač med spoloma, ta vrzel je majhna, in sicer 2,2 odstotna.  Povprečna mesečna neto plača moških je v letu 2020 znašala 1.261 evrov, žensk pa 1.242 evrov. V primerjavi s preteklim letom pa se je za 85 evrov zvišala povprečna bruto plača, ki je leta 2020 znašala 1.936 evrov.

Minister za za delo Janez Cigler Kralj: Kakovostno delo koristi posamezniku in družbi

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cigler Kralj je izpostavil, da se sam pri svojem delu že od začetka naslanja na tri temeljne prioritete, dve od njih sta odziven trg dela in skrb za starejše.

V kontekstu staranja prebivalstva je le kakovostno delo tisto, ki je tudi trajnostno skozi celotno življenje posameznika ter omogoča hitro in enostavno vstopanje ter čim daljše ostajanje na trgu dela, meni minister. "Trajnostno delo ne koristi le zaposlenim, ampak tudi delodajalcem in družbeni blaginji, saj pomembno zmanjšuje pritiske na javne finance. Zagotavljanje trajnostnega dela je uresničevanje vseživljenjskega pristopa k staranju in pomemben dejavnik uspešnejšega soočanja z demografskimi spremembami. Ravno zato je samo kakovostno delo delo prihodnosti," je poudaril.

Minister poudarja, da se moramo vsi zavedati kopičenja negativnih posledic netrajnostnega dela. Vpliv delovnih pogojev na zdravje in dobro počutje zaposlenih se namreč pokaže slej ali prej, podaljševanje delovne aktivnosti pa je možno le, če so delavci zdravi, ustrezno usposobljeni, motivirani za delo in vseživljenjsko učenje ter če so delovni pogoji kakovostni in človeku prijazni.

Po njegovih besedah je pomembna sestavina kakovostnega dela usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. 

Evropski komisar za delovna mesta: "saj nismo roboti, ampak ljudje, ki ne morejo delovati kot avtomati"

Po besedah evropskega komisarja za delovna mesta in socialne pravice Nicolasa Schmita se delo močno spreminja, kar je posledica digitalizacije, robotizacije, umetne inteligence. Vse to ima zelo velik vpliv na kakovost življenja, na način, kako ljudje delajo, je povedal in dodal, da se je treba zavedati, da mora tehnološki razvoj služiti ljudem in ne obratno. Dotaknil se je tudi mladih, ki imajo nov pristop do dela in si želijo delati v podjetjih, ki zagovarjajo določene vrednote. Zahtevajo tudi ustrezno ravnotežje med poklicnim in družinskim življenjem.

Prav tako je treba po Schmitovih besedah izkoristiti talente, kompetence, veščine, saj se na ta način lahko zagotovi večjo produktivnost. "Te ne moremo pričakovati od ljudi, ki niso motivirani in so blizu izgorelosti," je posvaril in pozval, da je treba to preprečevati. Kot nujno vidi tudi pravico do odklopa, "saj nismo roboti, ampak ljudje, ki ne morejo delovati kot avtomati".